DAL - Društvo arhitektov Ljubljana

Društvo arhitektov Ljubljana

Karlovška 3

SI-1001 Ljubljana, Slovenija

t +386 1 252 79 30
f +386 1 252 79 31
info@drustvo-dal.si

urednistvo@drustvo-dal.si

uradne ure pisarne DAL
vsak delovni dan
od 10.00 do 12.00 ure

JOŽE PLEČNIK IN LJUBLJANSKI GRAD
PRVO PREDAVANJE ANDREJA HRAUSKYJA IZ CIKLA »MED LJUBLJANO IN PRAGO«

Predavanje Andreja Hrauskyja z naslovom Jože Plečnik in Ljubljanski grad. Četrtek, 1. 6. 2017, ob 19. uri v Gledališki dvorani na Ljubljanskem gradu.

 

Ljubljano so velikokrat primerjali s Salzburgom, saj se v obeh primerih nad baročnim mestom dviga mogočni grad. Vendar v preteklosti Ljubljanski grad ni imel ne prave vsebine ne prave simbolne vrednosti. Do prve svetovne vojne ga je zasedala vojska in ga uporabljala za zapore. Že župan Ivan Hribar se je zavedal potencialnih možnosti in dosegel, da je mesto Ljubljanski grad leta 1905 odkupilo. Po prvi vojni so sledile številne pobude za njegovo ureditev. Služil naj bi kot kraljeva rezidenca, kot prostor za razne muzeje in institucije, vendar so ga zaradi finančnih težav še vse do leta 1964 zasedali stanovalci, ki jih je mesto zaradi stanovanjske stiske tja naseljevalo po prvi svetovni vojni.

Plečnik, ki je po prvi svetovni vojni urejal praški grad, je podobno dojemal tudi ljubljanskega. Za samo grajsko stavbo poznamo dva njegova načrta. Leta 1932 je nastala študija, da bi na gradu uredili prepotrebne muzeje. Vendar je mesto za potrebe mestnega muzeja leta 1934 kupilo Auerspergovo palačo, tako da Plečnikov načrt ni bil več aktualen. Je pa Plečnik kot izdelovalec regulacijskih načrtov za Ljubljano preurejal Grajski grič v mestni park. Iz tega obdobja poznamo predvsem alejo proti Šancam, okroglo ploščad in same ruševine nekdanje utrdbe na Šancah. Osrednji del te ureditve naj bi predstavljala ploščad, na kateri so nameravali postaviti spomenik. Območje so urejali še vse do leta 1943, spomenika pa zaradi vojne niso postavili. Po vojni so leta 1952 tam postavili radijsko anteno; do danes je bil ta pomemben del mestnega parka na Grajskem griču za Ljubljančane izgubljen. Sámo grajsko stavbo je med italijansko okupacijo preurejal Plečnikov učenec in mestni arhitekt Boris Kobe, seveda pod budnim profesorjevim očesom.      

Andrej Hrausky je diplomiral na Fakulteti za arhitekturo leta 1976 pri profesorju Edvardu Ravnikarju. Bil je dolgoletni ravnatelj arhitekturne galerije DESSA, kustos razstav in arhitekturni kritik. Z Janezom Koželjem in Damjanom Prelovškom je soavtor štirih knjig, in sicer: »Plečnikova Ljubljana« (1996), »Plečnikova Slovenija« (1997), »Plečnik v tujini« (1998) in »Jože Plečnik: Dunaj, Praga, Ljubljana« (2007). Skupaj z Janezom Koželjem pa sta izdala tudi naslednje knjige: »Arhitekturni vodnik po Ljubljani« (2002), »Jože Plečnik v Ljubljani in Sloveniji« (2007), »Max Fabiani: Dunaj, Ljubljana, Trst« (2010) Lani je izšla njegova knjiga »Simboli v Plečnikovi arhitekturi«. Hrausky je tudi sodelavec komisije za vpis Plečnikove arhitekture na Unescov seznam kulturne dediščine.

 

VEČ

KOMENTARJI (0)
Če želite dodati svoj komentar, vas prosimo, da se prijavite oz. registrirate. Hvala.

© 2017 DAL, VSE PRAVICE PRIDRŽANE