DAL - Društvo arhitektov Ljubljana
TXT0200

Društvo arhitektov Ljubljana

Karlovška 3

SI-1001 Ljubljana, Slovenija

t +386 1 252 79 30
f +386 1 252 79 31
info@drustvo-dal.si

urednistvo@drustvo-dal.si

uradne ure pisarne DAL
vsak delovni dan
od 10.00 do 12.00 ure

SLOVENIJO Z ZAKONOM OČISTITI REKLAMNIH PANOJEV
POZIV

Z naslovom članka »Oglasi so žaljivi in presegajo meje dobrega okusa« (Delo 17. maja tl.) se bo strinjal marsikateri  bralec, predvsem zaradi resničnosti njegove vsebine, ki z opisom podrobnosti nehote zadeva celotno oglaševanje. Zlasti oglaševanje na prostem, kjer javni  prostor naselij in odprto krajino med njimi vsak dan bolj zastirajo reklamne površine čedalje večjih dimenzij. Celo v vizuelnem koridorju avtocest, ki naj bi ga ščitil že davno sprejet zakon, se vsak mesec pojavi kaka nova, vso noč osvetljena plakatna tabla slonovskih mer, da onesnaževanja državnih in lokalnih cest z reklamnimi panoji vseh zvrsti niti ne omenjamo. Zaradi njih in kopice še obsežnejših, kričeče potiskanih platen, ki neredko celo po vsej višini prekrivajo mnoga, tudi zelo lepa pročelja mestnih stavb, se številnim od nas naša domovina čedalje bolj gabi, saj jo izza vsak dan večje množice odvečnih informacij komaj še vidimo.

 

Omenjeni članek pa odkriva neznana, še grozljivejša dejstva. Prvič, da se je obračunavanje med poslovnimi dejavniki, kakršno je bilo doslej njihova medsebojna, popolnoma zasebna zadeva, preselilo v javni prostor in se hoče v prihodnosti še razširjati. Drugič, da je predvsem od osamosvojitve naprej oglaševanje postalo močna organizacija, prava industrija, tudi s številnimi vplivnimi podjetji med svojimi naročniki. In tretjič, da je oglaševalski posel eden donosnejših in zato z vso močjo brani vsak svoj že osvojeni položaj.  

 

Da je oglaševanje v vsakdanjem življenju žaljivo in neokusno, se bo večini zdela enako pretirana trditev, kot če bi rekel, da te moti ena sama majcena mravljica, ko ti ob poti skozi gozd slučajno ostane na roki. Če pa bi se nanjo obesil cel grozd istih nedolžnih živalic, bi gotovo vsakdo poskočil in se jih poskusil otresti. In prav to, čedalje hujše in nepretrgano vsiljevanje doživljamo v našem javnem, kot tudi privatnem okolju, le da tega zaradi njegove postopnosti vsakdo ne sprevidi takoj - kot  tudi žaba v loncu v čedalje toplejši vodi ne občuti, da bo kmalu skuhana. Čeprav se je oglaševanje po vsem svetu že spremenilo v pravo kugo in je zunanje plakatiranje v naših malih merilih še posebej  obremenjujoče, vse to, kot kaže, večine Slovencev doslej še ne moti. Toda če se le po kratkem izletu po slovenskem delu Koroške, skozi Podjuno ali Rož, vrneš v Slovenijo, se počutiš, kot da si prišel na veliko smetišče, kjer ti na vsakem vogalu ponujajo še in še površin za kakršnokoli reklamo! 

 

Zato vabimo vse dosedanje in nove politične stranke, ki želijo sooblikovati našo bodočnost, da v svoje programe, kjer so bila vprašanja urejanja slovenskega prostora kot fizičnega okvira sleherne dejavnosti doslej bolj skromno zastopana, vnesejo tudi skrb za njegovo varovanje in kar najskrbnejše urejanje. Zato predlagamo, da sprejmejo naslednja izhodišča:

 

1. ohranjenost in urejenost krajine, harmoničen izgled zunanjega, javnega prostora naselij in kakovostno oblikovanje vseh vrst objektov so tista ogledala, ki najbolje kažejo doseženo stopnjo ekonomskega razvoja neke družbe kot tudi njeno kulturno raven, 

 

2. kvalitetno urejen prostor že danes pretežnemu delu prebivalstva pomeni eno od temeljnih bivanjskih vrednot, deželam z izrazitim turističnimi možnostmi, kamor Slovenija gotovo sodi, pa predstavlja tudi oprijemljivo ekonomsko kategorijo,

 

3. trajnostni razvoj postaja edina mogoča usmeritev: ob spodbujanju novega razvoja moramo zato dejavno varovati  naravno in kulturno dediščino, 

 

4. urejanje in oblikovanje prostora  ter objektov v njem - skupaj z literaturo, glasbo in drugimi umetnostmi -  ustvarja temeljne plasti zgodovinskega spomina neke družbe, kvalitetno oblikovanje celotnega bivalnega okolja je namreč eden od najbistvenejših delov  narodove kulture,

 

5. zato morata biti ekološka in likovna kakovost  naravnega in grajenega okolja ključni težišči javnega interesa.

 

Prvi korak k udejanjenju teh načel  naj bo ustanovitev medministrskega telesa za prostor: za načrtovanje in usklajevanje zelo nasprotujočih si zahtev za njegovo uporabo, predvsem pa za enoten nadzor nad vsemi dogajanji v njem.

 

Drugi: ponovno uvesti »regionalno planiranje«: torej si kot celotna vlada prizadevati, da se 212 slovenskih občin poveže v regije ali pokrajine. Ne le zato, da bi del občinskih služb združili v manjše število učinkovitejših servisov na ravni pokrajin, temveč predvsem, da bo po več občin usklajeno urejalo svoj skupni in torej večji življenski prostor.

 

Tretji,  zavzeti se za ureditev voda: od varovanja slehernega vodnega vira, sprotnega urejanja in vzdrževanja hudournikov, do sonaravnega urejanja vseh 20.000 km slovenskih rek in potokov, s čim manj gradbeno-tehničnih protipoplavnih zaščit in čim več učinkovitih namakalnih sistemov.

 

Bodočega predsednika vlade pa čaka naloga, ki jo lahko reši samo on, saj bo edini imel v rokah toliko moči, da jo bo lahko tudi uresničil: Slovenijo z zakonom očistiti oglasnih tabel:  teh imamo na prebivalca Slovenije že vsaj deset let osemkrat (!) več, kot v Združenih državah?!  Predsednik, ki bo zmogel toliko poguma, da bo začel vojno proti tej ekonomsko-vizuelni kugi  in toliko vztrajnosti, da bo v dolgih in težkih borbah tudi zmagal, se bo globlje zapisal v narodovo knjigo spomina, kot so se v preteklem letu slovenski košarkarji!  Naj  mu bo v oporo podatek, da ne bo prvi. Ameriške (!) zvezne države Aljaska, Vermont, Maine in Havaji pa tudi nekaj evropskih mest, n.pr. Grenoble so to že storili. 

 

 

Črnuče, 20.5.2018    Janez Lajovic, arhitekt M.A.

 

Članek je bil objavljen v časopisu DELO, 24. maja 2018 

KOMENTARJI (0)
Če želite dodati svoj komentar, vas prosimo, da se prijavite oz. registrirate. Hvala.

Društvo arhitektov Ljubljana

Karlovška 3

SI-1001 Ljubljana, Slovenija

t +386 1 252 79 30
f +386 1 252 79 31
info@drustvo-dal.si

urednistvo@drustvo-dal.si

uradne ure pisarne DAL
vsak delovni dan
od 10.00 do 12.00 ure

© 2018 DAL, VSE PRAVICE PRIDRŽANE