DAL - Društvo arhitektov Ljubljana
TXT0200

Društvo arhitektov Ljubljana

Karlovška 3

SI-1001 Ljubljana, Slovenija

t +386 1 252 79 30
f +386 1 252 79 31
info@drustvo-dal.si

urednistvo@drustvo-dal.si

uradne ure pisarne DAL
vsak delovni dan
od 10.00 do 12.00 ure

PLEČNIKOV ALI PEČEČNIKOV STADION
IZJAVA DRUŠTVA ARHITKETOV LJUBLJANE

Europa Nostra ‐ Evropski glas civilne družbe zavezane kulturni in naravni dediščini ‐ in njena partnerska organizacija, Inštitut Evropske investicijske banke sta razglasila 7 najbolj ogroženih spomenikov in dediščinskih območij v Evropi za leto 2020. Med izbranimi je tudi Plečnikov Stadion, Ljubljana, SLOVENIJA. Eni najzgodnejših tovrstnih stavb v Evropi, zgrajenih leta 1925 po načrtih priznanega arhitekta Jožeta Plečnika, grozi, da bo zaradi neprimernih razvojnih načrtov izgubljena. Strokovnjaki, predstavniki organizacije Europa Nostra in Inštituta Evropske investicijske banke, bodo skupaj z nominatorji ter drugimi partnerji obiskali spomeniško območje in se srečali s ključnimi deležniki. Multidisciplinarne ekipe bodo zagotovile strokovno svetovanje, opredelile bodo možne vire financiranja in pomagale pridobiti široko podporo pri reševanju dediščinske znamenitosti. Oblikovale bodo priporočila za ukrepanje in z njimi seznanile širšo javnost. 

 

 

 

V obrazložitvi je navedeno: 

 

 

"Do leta 2007 je bil stadion redno v uporabi. Novi lastnik načrtuje odstranitev skoraj vseh originalnih elementov spomenika in na njegovem mestu gradnjo novega stadiona. Načrtovane so obsežne nove gradnje, kot so hotelska stolpnica, poslovni objekti in trgovski center. Slovenska vlada je izbor Plečnikovih del v Ljubljani nominirala za vpis na Unescov seznam svetovne dediščine. Smiselno bi bilo, da bi bil v bližnji prihodnosti Plečnikov stadion vključen v to pomembno nominacijo; to bi zagotovo pomenilo manj negotovo prihodnost spomenika. 

Izvedba neprimernih razvojnih načrtov bi pomenila uničenje integritete Plečnikovega stadiona. Stadion, ki je bil zgrajen leta 1925, je eden najstarejših objektov zgrajenih za športne in gimnastične namene v Sloveniji, in tudi eden najzgodnejših tovrstnih objektov v Evropi. Z opečnim zidom ograjena arena objekta na prostem ima obliko podkve povzeto iz starodavnih amfiteatrov, celoto pa poleg arene sestavljajo še v raščen teren vgrajene tribune, kolonada na vzhodni strani, tribune s stebri na zahodni strani in dva glasbena paviljona. Stadion je mojstrovina arhitekta Jožeta Plečnika. 

Plečnik je v veliki meri zaslužen za današnjo podobo Ljubljane in velja za enega najpomembnejših arhitektov 20. stoletja v Srednji Evropi. Vsa Plečnikova dela v Ljubljani so proglašena za spomenike državnega pomena."

 

 


Plečnikov stadion je v program 7 najbolj ogroženih organizacije Europa Nostra nominiralo Društvo arhitektov Ljubljana. Za razumevanje nominacije, dodajamo ugotovitve in stališča IO DAL. 

 

 

 

 

 

Že veliko let poteka priprava dokumentacije za prenovo Plečnikovega stadiona, ves čas v vidu ohranjanja arhitekturnega spomenika. Dejstvo, da naj bi bil na voljo denar za prenovo, bi nas moralo veseliti. Vendar ni tako. 

 

 

Postopek izdaje gradbenega dovoljenja spremlja veliko pritožb, strokovnih polemik in protislovij pri razumevanju predpisov. Na eni strani so zagovorniki prenove, pri kateri se le sanira in obnovi poškodovano ter dotrajano stavbno tkivo in okolico, na drugi strani so lastnikove oziroma investitorjeve želje po revitalizaciji območja, ki vključuje aktivno poseganje v spomeniško dediščino. Predvideva »popravilo« z obsežnimi dopolnitvami. Na izredni lokaciji sredi mesta bi se zgradil nov velik kompleks, obogaten z nekaj ohranjenimi stavbnimi elementi Plečnikove mojstrovine. 

 

 

V javnosti poznan projekt Bežigrajski športni park (BŠP), ki se praviloma predstavlja kot projekt za prenovo Plečnikovega stadiona, žal, enako kot tudi veljavni občinski podrobni prostorski načrt, grobo krši usmeritve Odloka o razglasitvi del arhitekta Jožeta Plečnika v Ljubljani za kulturni spomenike državnega pomena. Upoštevano ni celostno ohranjanje imenovanih varovanih elementov spomenika, ohranjanje vedut na spomenik ali iz spomenika na okolico, niti prepoved postavljanja ali gradnje trajnih ali začasnih objektov v območju spomenika in njegovi bližnji okolici. 

 

 

V zadnjem času smo bili seznanjeni, da je bil prvotni projekt, ki je doživel veliko kritik, oblikovno nekoliko korigiran, prvotno predvideni program pa je večinoma ostal. Januarja 2020 je bilo k projektu BŠP ponovno pridobljeno pozitivno mnenje ZVKDS. Postopek izdaje gradbenega dovoljenja je v zadnji fazi, le pristojni upravni organ za gradbene zadeve še ni zagotovil obveznega javnega vpogleda v projektno dokumentacijo. 

 

 

Z zadnjo verzijo projekta, kjer naj bi bila zagotovljena skladnost z vsemi predpisi in odloki, javnost še ni bila seznanjena. Glede na izpostavljenost tematike, pomen in ikoničnost objekta, bi bilo prav, da investitor predstavi rešitve v javnih občilih. 

 

 

Sprašujemo se, ali bo, če se sedanjih namer ne ustavi, po izvedbi načrtovanih posegov, sploh še mogoče govoriti o Plečnikovem stadionu ali bomo lahko govorili o Pečečnikovem stadionu. Od "genius loci" sedanjega Plečnikovega stadiona ne bo ostalo ničesar in spomenik državnega pomena bomo izgubili za zmeraj. 

 

 

Danes je stadion od okolice oddvojen, zaprt prostor, v katerega večina Ljubljančanov nikoli ali pa že zelo dolgo ni vstopila. Zato javnost težko razume nastala nesoglasja med zagovorniki ohranitve kulturne dediščine v izvirni obliki in investitorjem, "načrtovalcem bodočnosti". Razen reklamnih panojev na gradbiščnih ograjah in z grafiti onečaščenih arkad ob Dunajski cesti tam pač ni ničesar. 

 

 

Investitor ponuja veliko novega. Tribune bi bile nadzidane, igrišče bi bilo mogoče celo pokriti, spodaj bi bilo do pet kletnih etaž, zgrajeni bi bili poslovni stolpiči ob Fondovih blokih, hotelska stolpnica visoka 72m, urejena bi bila okolica. Tega, da bi bil glavni vhod na stadion relativno daleč od glavne ceste blizu osnovne šole, eden od uvozov v podzemne garaže pa v neposredni bližini otroškega igrišča pred šolo, pa se ne problematizira. 

 

 

Vendar tisti, ki delujemo na področju arhitekture in urbanizma, ter drugi, ki to sfero umetnosti in urejanja prostora znajo ceniti, vemo, da obstoja dobra alternativa. Gre za klasično obnovo kulturnega spomenika, ki bo zagotovila, da ne bo za zmeraj izginila arhitekturna mojstrovina ter pred pozidavo do danes ubranjena zelena površina, potencial za oddih in rekreacijo v središču mesta. Želimo, da se prenovo izvede po pravilih stroke in da se stadion ohrani v prvotni obliki. 

 

 

K javnemu izrekanju in podpori za ohranitev originalne podobe Plečnikovega stadiona vabimo najširšikrog meščanov, športnih društev, stroko, ... 

 

 

Menimo, da v javnosti do danes ni prišlo do bolj jasnega odnosa do tega kulturnega spomenika tudi zato, ker je na eni strani investitor z močno medijsko podporo, na drugi strani pa krog strokovnih zagovornikov ter okoliških prebivalcev. Stadion, kot izredna vrednota, ni več prisoten v širši mentalni podobi mesta. Zadnje čase ga ljudje bolj poznajo po tem, da se uspešnemu podjetniku Jocu Pečečniku nasprotuje v imenu varovanja kulturne dediščine. 

 

 

Sprašujemo se, ali nam mora kljub razglasitvi Plečnikovega stadiona za spomenik državnega pomena, kljub obsežnim določilom o varovanju tovrstne arhitekture, kljub v imenu države pripravljenemu predlogu drugih Plečnikovih mojstrovin za uvrstitev na Unescov seznam, evidentnemu neskladju zasebnega in javnega interesa, ravno tujina pokazati in obraložiti kaj imamo, ter to zaščititi pred nami samimi? 

 

 

Slovenci smo zelo ponosen narod, še posebej, ko gre za naše skupne vrednote ali vrline posameznikov, ki izhajajo iz našega okolja. Bomo zmogli biti takšni tudi pri zaščiti in spoštovanju naše skupne arhitekturne dediščine, ki je lastnina vseh, ki je ni mogoče kupiti ali poustvariti in je kulturna, duhovna vrednota, ki nam jo je zapustil mojster Plečnik? 

 

 

IO DAL se s tem člankom ne želi spuščati v korektnost pravnega postopka in medsebojne skladnosti ZUP, GZ , ZUreP, ZVO, ZVKD‐1, OPN, OPPN in vseh drugih odlokov in predpisov, na katere se navezuje obravnava in izdaja dovoljenj v postopku pridobivanja gradbenega dovoljenja zaposege na območju Plečnikovega stadiona. Menimo, da je to problematika, s katero se morajo ukvarjati pristojne službe. Na MOP in na MK pa smo poslali zahtevek, da se razveljavi ljubljanski odlok za OPPN za BŠP (Plečnikov stadion). 

 

 

Izvršni odbor Društva arhitektov Ljubljana,  Ljubljana, april 2020

KOMENTARJI (0)
Če želite dodati svoj komentar, vas prosimo, da se prijavite oz. registrirate. Hvala.

Društvo arhitektov Ljubljana

Karlovška 3

SI-1001 Ljubljana, Slovenija

t +386 1 252 79 30
f +386 1 252 79 31
info@drustvo-dal.si

urednistvo@drustvo-dal.si

uradne ure pisarne DAL
vsak delovni dan
od 10.00 do 12.00 ure

© 2024 DAL, VSE PRAVICE PRIDRŽANE