Umrl je arhitekt prof. Miloš Florijančič. Za njim je ostala njegova arhitektura v najžlahtnejši obliki in pomenu. Nekateri smo z njim v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja začeli razumevati svet arhitekture, se učili metjeja, študirali raznolika znanja, širili svoja kulturna obzorja. Miloš – iskriv, duhovit, temeljit, študiozen in senzibilen – je kmalu izstopal, in tako nadaljeval skozi leta študija in kasnejše kariere. Bil je izjemno uspešen arhitekt, ambiciozen ustvarjalec, dober organizator in vodja, tudi v Društvu arhitektov Ljubljana. Sam in skupaj s kolegi je v lastnem biroju ustvaril vrsto arhitektur, ki opazno oblikujejo tudi ljubljansko mestno podobo in so si kot take prislužile pohvale, priznanja in nagrade. Kot pedagog na fakulteti za arhitekturo je svoje široko znanje prenašal na zmeraj nove generacije študentov arhitekture in krajinskr arhitekture. Mnogi med njimi so danes med najuspešnejšimi v svoji generaciji. Živel je svoj duhovni svet arhitekture z zgodbami vsebin, oblik, estetike in poetike lepote. Tiste, ki so se uspele udejaniti, ostajajo v prostoru in času. Miloš, hvala!