DAL - Društvo arhitektov Ljubljana

Društvo arhitektov Ljubljana

Karlovška 3

SI-1001 Ljubljana, Slovenija

t +386 1 252 79 30
f +386 1 252 79 31
info@drustvo-dal.si

urednistvo@drustvo-dal.si

uradne ure pisarne DAL
vsak delovni dan
od 10.00 do 12.00 ure

STATUT DAL

 

 

Društvu arhitektov Ljubljane je Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo dne 26. julija 2011 z odločbo št. 0142-59/2011/3 trajno podelilo status društva, ki deluje v javnem interesu na področju raziskovalne dejavnosti. Pred tem je bil tak status društvu podeljen leta 2006 za dobo petih let.

 

Na podlagi 9. in 33. člena Zakona o društvih (Uradni list RS, št. 60/95) je 23. Občni zbor DAL dne 15.10.1997 sprejel sklep o ponovnem konstituiranju Društva arhitektov Ljubljane in v ta namen sprejel naslednji statut.

 

 

I. SPLOŠNE DOLOČBE

 

1. člen

Statut Društva arhitektov Ljubljane (v nadaljnjem besedilu DAL) ureja ustanovitev, delovanje in prenehanje društva.

 

2. člen

DAL je prostovoljno, strokovno združenje arhitektov in drugih občanov, ki so pod pogoji tega statuta člani društva.

 

3. člen

Ime društva je »Društvo arhitektov Ljubljane«, kratica »DAL«, sedež društva je v Ljubljani, Karlovška 3.

 

4. člen

DAL je pravna oseba in v pravnem prometu uporablja žig kvadratne oblike z napisom »Društvo arhitektov Ljubljane«.

 

 

II. DEJAVNOST DRUŠTVA

 

5. člen

Dejavnost DAL je pospeševanje, podpiranje in razvijanje vseh dejavnosti, ki se ukvarjajo s problematiko arhitekture in urejanja prostora. Za izvrševanje svojega poslanstva DAL zlasti:

- s svojo strokovno avtoriteto usmerja dejavnost arhitekture v najširšem smislu;

- sodeluje z državnimi organi in institucijami pri vseh zadevah urejanja in oblikovanja prostora;
- skrbi za dvig strokovne ravni arhitektov z organizacijo seminarjev, razstav in drugih oblik izobraževanja;
- daje pobude in podpore znanstveno raziskovalnemu delu s področja arhitekture in urejanja prostora;
- aktivno sodeluje na področju odločanja o bodoči ureditvi prostora v sodelovanju z Inženirsko zbornico Slovenije – sekcijo za arhitekturo, urbanizem in krajinsko arhitekturo, Ministrstvom za okolje in prostor, Ministrstvom za kulturo in Mestno občino Ljubljana;
- opravlja izvedbo javnih natečajev za tiste posege v prostoru, kjer je takšen način glede na občutljivost in pomen v prostoru nujen;
- prizadeva si, da se za vse pomembnejše posege v prostor mesta in regije, zlasti pa za vse pomembne zgradbe in druge posege v prostoru razpisujejo javni strokovni natečaji ter pomaga pri njihovi izvedbi;
- v skladu z veljavnimi predpisi izdaja in podpira izdajo strokovnih in poljudnih publikacij s področja arhitekture in urejanja prostora;
- organizira strokovne sestanke, predavanja, oglede, posvetovanja in kongrese;
- prireja razstave, ankete in strokovne ekskurzije za člane društva ter skrbi za popularizacijo stroke;
- sodeluje z drugimi enakimi oz. sorodnimi društvi doma in v tujini;
- zastopa strokovne, stanovske in materialne interese svojih članov;
- skrbi za nenehno vključevanje novih, mladih članov.

 

6. člen

Delovanje DAL je javno, zanj odgovarja predsednik DAL. V ta namen se:

- objavljajo vabila in zapisniki sej na oglasni deski društva;
- izdaja strokovni časopis društva »LIST«;
- delovanje društva objavlja v sredstvih javnega obveščanja.

 

7. člen

DAL se kot pravna oseba vključuje v domača in tuja društva oz. združenja.

 

 

III. ČLANSTVO

 

8. člen

Članstvo v DAL je prostovoljno. Član DAL lahko postane vsak diplomirani inženir arhitekture, ne glede na državljanstvo. Član DAL postane z dnem, ko podpiše pristopno izjavo, predloži bibliografijo in biografijo in plača članarino.

 

9. člen

Član DAL je lahko tudi polnoletna oseba, ki nima zgoraj zahtevane izobrazbe, če prosi za sprejem v članstvo, izvršni odbor pa njegovi prošnji ugodi, kadar smatra, da je področje delovanja take osebe povezano z usmeritvijo delovanja društva.

 

10. člen

Letna skupščina DAL lahko na predlog izvršnega odbora podeli naziv »ČASTNI ČLAN« osebi, ki je pomembno prispevala k reševanju problematike arhitekture in urejanja prostora oziroma njuni avtoriteti. Častni član ima enake pravice odločanja kot član. Če oseba, ki se ji podeli naziv častnega člana ni član društva, nima pravice odločanja.

 

11.člen

Članstvo v DAL preneha:

- z izstopom iz članstva;
- s črtanjem iz članstva;
- z izključitvijo člana na podlagi odločitve razsodišča;
- s smrtjo člana.

 

12. člen

Član lahko izstopi iz društva prostovoljno v vsakem času, če poda izvršnemu odboru društva pismeno izjavo o izstopu in če je prej izpolnil vse obveznosti do društva.

Član se črta iz članstva v društvu, če ne plačuje članarine v dobi zadnjih dveh let kljub pismenemu opozorilu. Črtan je tudi, če neupravičeno ne sodeluje pri izvajanju poverjenih mu nalog. Član društva se črta iz članstva v društvu, če se v svojem mandatnem obdobju petkrat neupravičeno ne udeleži seje organa, v katerega je bil izvoljen. Član društva se izključi iz društva, če razsodišče ugotovi, da je globoko kršil dolžnosti člana, ki so naštete v tem statutu, če zavestno ravna proti interesom DAL, oziroma če ne spoštuje moralnega kodeksa društva, do katerega se je obvezal, ko je podpisal pristopno izjavo.

 

13.člen

Člani DAL imajo naslednje pravice:

- da volijo in da so voljeni v organe DAL;
- da sodelujejo pri delu organov DAL;
- da so redno in popolno obveščeni o delu organov DAL;
- da dajejo predloge in mnenja o vseh vprašanjih, ki zadevajo delovanje društva;
- da so pod enakimi pogoji deležni vseh pridobitev in ugodnosti, ki jih DAL nudi svojim članom;
- da v mejah pooblastil zastopajo DAL doma in v tujini na vseh družbenih in strokovnih manifestacijah;
- da prejemajo nagrade oziroma pohvale za delo v društvu oziroma za dosežene uspehe;
- da so seznanjeni s programom in poslovanjem društva ter njegovim finančno materialnim poslovanjem.

 

14. člen

Dolžnosti članov DAL so:

- da v okviru podjetja oziroma ustanove, kjer so zaposleni, ali kot samostojni kulturni delavci delajo v okviru moralnega kodeksa;
- da se stalno izpopolnjujejo v stroki ter svoje znanje in izkušnje prenašajo na mlajše člane;
- da z osebnim prizadevanjem in vzorom pripomorejo k uresničitvi delovnega programa DAL;
- da redno plačujejo članarino;
- da skrbijo za lastnino društva DAL in druga sredstva s katerimi razpolaga DAL;
- da se sami oziroma preko svojega pooblaščenca redno udeležujejo sej društva in vseh komisij v katere so imenovani.

 

15. člen

Za svoje delo v organih društva člani ne prejemajo plačila, le za izredne dosežke in požrtvovalnost, ki jop član pokaže pri svojem delu, lahko izvršni odbor prizna takemu članu ustrezno nagrado.

 

 

IV. NAČIN DELA V DAL

 

16. člen

Delo v DAL je prostovoljno in se opravlja z dejavnostjo posameznih članov, delovnih skupin in organov društva.

 

17. člen

V okviru DAL se ustanovijo posamezne delovne skupine za proučevanje oziroma delo na posameznih problemskih področjih. Delovne skupine se ustanavljajo po interesnem načelu.

 

 

V. ORGANI DAL

 

18. člen

Organi DAL so:

- skupščina;
- izvršni odbor;
- nadzorni odbor;
- razsodišče.

 

19. člen

Skupščina je najvišji organ DAL in je sestavljena iz vseh članov društva. Sklepi skupščine so obvezni za vse člane društva in za vse organe društva.

 

20. člen

Skupščina je redna oziroma izredna. Redno skupščino skliče predsednik društva enkrat na leto. Izredno skupščino lahko skličejo izvršni odbor in nadzorni odbor po lastni presoji ali pa na zahtevo najmanj dvanajstine članstva DAL in sicer v 45. dneh od prejema take zahteve. Če izvršni odbor izredne skupščine ne skliče v predpisanem roku, jo skliče predlagatelj, ki mora predložiti tudi dnevni red z ustreznimi materiali. Izredna skupščina odloča samo o stvareh zaradi katerih je bila sklicana.

 

21. člen

Pristojnosti skupščine so naslednje:

- sklepa o dnevnem redu;
- sprejema statut, njegove spremembe in dopolnitve ter druge akte DAL;
- razpravlja o poročilih o delu organov DAL;
- izdaja obvezna navodila za delo organov DAL;
- sprejema delovni program DAL za naslednje delovno obdobje;
- voli in razrešuje predsednika, izvršni odbor, nadzorni odbor, razsodišče in volilno komisijo;
- odloča o vključitvi v druga društva ali organizacijo oziroma o izstopu iz njih;
- potrjuje zaključni račun DAL;
- sprejema proračun za naslednje obdobje;
- odloča o pritožbah zoper odločbe razsodišča in ugovorih zoper delo voljenih organov;
- dodeljuje nazive častnega člana DAL;
- odloča o nakupu in prodaji nepremičnin;
- dokončno odloča o izključitvi člana iz društva;
- odloča o prenehanju društva.

 

22. člen

Vabilo na letno skupščino z gradivom je treba poslati vsem članom najmanj 7 dni pred letno skupščino.

 

23. člen

Skupščina prične z delom, če je navzoča večina članov DAL. Če ta kvorum ni dosežen, se začetek skupščine preloži za 30 minut. Če tudi po 30 minutah ni navzoča večina članov skupščine, lahko ta začne z delom in veljavno sklepa, če je navzočih vsaj 10 članov.

 

24. člen

Sklepi skupščine so veljavno sprejeti, če za njih glasuje več kot polovica prisotnih članov.

 

25. člen

Sklepi skupščine se sprejemajo na podlagi javnega glasovanja, razen glasovanja o voljenih organih društva.

 

26. člen

Dnevni red skupščine predlaga izvršni odbor. Predloge za dnevni red lahko dajejo člani društva izvršnemu odboru najkasneje 10 dni pred sejo skupščine.

O delu skupščine se vodi zapisnik, ki ga podpišejo predsedujoči, zapisnikar in overitelja.

 

27. člen

Sejo skupščine odpre predsednik DAL in jo vodi do izvolitve delovnega predsedstva. Nadaljnje delo vodi delovno predsedstvo, ki ga javno izvolijo udeleženci skupščine. Poleg predsedstva skupščine izvoli skupščina tudi zapisnikarja in dva overovatelja zapisnika.

 

28. člen

Izvršni odbor je izvršilni organ skupščine in opravlja zadeve, ki mu jih naloži skupščina ter organizacijske, upravne, administrativne in strokovno tehnične zadeve. Izvršni odbor deluje na podlagi pravil poslovnika o delu izvršnega odbora.

 

29. člen

Člane izvršnega odbora voli skupščina za dve leti in so lahko največ dvakrat zaporedno ponovno izvoljeni. Izvršni odbor šteje 9 članov in ga sestavljajo predsednik DAL in osem na skupščini izvoljenih članov.

 

30. člen

Izvršni odbor je za svoje delo odgovoren skupščini. Avtonomno vodi in izvaja politiko DAL v okviru sprejetega programa in smernic skupščine. Sestaja se praviloma enkrat mesečno, po potrebi pa tudi bolj pogosto.

 

31. člen

Izvršni odbor opravlja predvsem naslednje naloge:

- sklicuje skupščine;
- izvršuje sklepe skupščine;
- izvaja volitve v volilno telo za volitve v Državni svet in določa kandidate za DS;
- pripravlja predloge za splošne akte DAL;
- vzpodbuja in ustanavlja delovne skupine za posamezna problemska področja;
- vodi finančno in materialno poslovanje DAL;
- upravlja s premičnim premoženjem DAL;
- vodi in koordinira sodelovanje z drugimi društvi oziroma organizacijami;
- odloča o nagrajevanju dela posameznih članov;
- pripravlja vse potrebno gradivo za organizacijo vseh zadev o katerih sklepa ali jih predlaga za sprejem;
- pripravi predlog finančnega plana in zaključnega računa.

 

32. člen

Seje izvršnega odbora sklicuje predsednik društva. Izvršni odbor posluje na sejah, ki so sklepčne, če jim prisostvuje vsaj pet članov, sklepi pa so veljavno sprejeti, če jih sprejme navadna večina vseh članov. Član izvršnega odbora lahko za udeležbo in sklepanje na posamezni seji izjemoma pismeno pooblasti tudi drugega člana DAL. Posamezni člani izvršnega odbora lahko v imenu društva deluje samostojno le v primeru, če ga za konkretno delovanje pismeno pooblasti izvršni odbor.

 

33. člen

Izvršni odbor se konstituira na svoji prvi seji. O delu se vodi zapisnik, ki vsebuje dnevni red in sklepe, če je potrebno pa tudi rezultate glasovanja in ločena mnenja članov. Zapisnik podpiše predsednik DAL.

 

34. člen

Administratorji DAL izvršujejo sklepe izvršnega odbora in so sopodpisniki dokumentov, za katere tako odloči izvršni odbor.

 

35. člen

Za izvrševanje posameznih nalog ali skupin nalog s področja delovanja DAL izvršni odbor ustanavlja posamezne delovne skupine.

 

36. člen

Delovne skupine spremljajo dogajanja na področju za katerega so ustanovljene. Skrbijo za strokovno publicistiko, organizirajo razstave, predavanja, okrogle mize. Konkreten način dela delovne skupine se določi s sklepom izvršnega odbora o ustanovitvi delovne skupine.

 

37. člen

Nadzorni odbor ima tri člane, ki jih izvoli skupščina. Člani nadzornega odbora ne morejo biti hkrati člani drugih organov DAL, lahko sodelujejo na sejah, nimajo pa pravice odločanja.

 

38. člen

Nadzorni odbor odgovarja za svoje delo skupščini. Nadzorni odbor spremlja in nadzoruje finančno poslovanje DAL in njegovih organov in zakonitost njegovih sklepov. Nadzorni odbor mora najmanj enkrat letno pregledati poslovne knjige, dokumentacijo, blagajno DAL in o tem poročati skupščini DAL. Mandat nadzornega odbora je dve leti.

 

39. člen

Če nadzorni odbor ugotovi nepravilnosti pri delu DAL, ima pravico zahtevati, da se skliče seja izvršnega odbora. Če ugotovi hujše nepravilnosti pri delu DAL, lahko od izvršnega odbora zahteva, da skliče izredno sejo skupščine. Če izvršni odbor v osmih dneh ne skliče seje skupščine, jo lahko v roku 45. dni skliče sam nadzorni odbor. Nadzorni odbor veljavno sklepa, če je sklep sprejet z večino glasov vseh članov nadzornega odbora.

 

40. člen

Razsodišče šteje štiri člane, ki so izvoljeni na skupščini DAL za dveletno mandatno obdobje. Razsodišče odloča o kršitvah pravic in obveznosti članov društva v skladu s pravilnikom, ki ga z navadno večino sprejme skupščina. Zoper sklep razsodišča ima prizadeti član pravico pritožbe na skupščino kot drugostopenjski organ DAL.

 

41. člen

Postopek ugotavljanja kršitev in način dela razsodišča določa Pravilnik o delu razsodišča.

Disciplinski ukrepi, ki jih po izvedenem postopku v skladu s pravilnikom o delu razsodišča izreče razsodišče so:

- opomin,
- javni opomin,
- izključitev.

 

42. člen

DAL zastopa in predstavlja predsednik društva, ki mora biti državljan Republike Slovenije. Predsednik ima pooblastilo, da društvo zastopa v pravnem prometu neomejeno. Društvo zastopa tudi pred državnimi in drugimi organi in se zavezuje v imenu in na račun DAL.

 

43. člen

Predsednika društva izvoli skupščina DAL za dveletno mandatno obdobje s tem, da je lahko ponovno izvoljen.

 

44. člen

Kandidata za predsednika lahko predlaga najmanj deset članov društva ali pa izvršni odbor društva s tem, da mora biti priložen pismeni pristanek kandidata. Predlagani kandidat mora deset dni pred sejo skupščine priložiti program dela društva v mandatnem obdobju.

 

45. člen

Predsednik društva je po svoji funkciji tudi predsednik izvršnega odbora.

 

46. člen

Predsednik društva je lahko pred potekom mandata razrešen, če sam nepreklicno odstopi in njegov odstop odobri izvršni odbor ali če ga razreši skupščina.

 

47. člen

Kandidacijska in volilna komisija ima tri člane, ki jih izvoli skupščina za dveletno mandatno obdobje.

 

48. člen

Članstvo v volilni komisiji je nezdružljivo s članstvom v drugih organih DAL.

 

49. člen

Kandidacijska in volilna komisija vodi in izvede kandidacijski postopek ter postopek izvolitve članov v organe DAL in razglasi rezultate volitev.

 

50. člen

Kandidate za člane organov DAL lahko predlaga vsak član s tem, da mora biti priloženo potrdilo o pristanku kandidata. Pismeni predlog za kandidaturo mora imeti podporo najmanj desetih članov DAL. Predlog mora biti poslan volilni komisiji najmanj 10 dni pred sejo skupščine. Člani lahko izjemoma na skupščini predlagajo kandidate za organe DAL s tem, da veljajo glede uvrstitve kandidata na kandidatno listo prej naštete zahteve.

 

51. člen

Če je na kandidatni listi več kandidatov kot se jih voli, so izvoljeni tisti kandidati, ki dobijo največ glasov. V kolikor imata dva ali več kandidatov enako število glasov, je izvoljen tisti kandidat, ki je izžreban.

 

52. člen

Za predsednika DAL je izvoljen kandidat z največjim številom glasov. Če imata dva ali več kandidatov enako število glasov, se ponovi glasovanje samo med temi kandidati.

 

 

V. FINANČNO POSLOVANJE DAL

 

53. člen

Dohodki DAL so dohodki od vpisnin, članarin, dejavnosti društva in naslova materialnih pravic. DAL razpolaga s finančnimi sredstvi v mejah proračuna, ki ga sprejme izvršni odbor, potrdi pa skupščina. Če društvo pri opravljanju svoje dejavnosti ustvari presežek prihodkov nad odhodki, ga mora porabiti za izvajanje dejavnosti za katero je bilo ustanovljeno. Vsaka delitev premoženja med člane društva je nična.

 

54. člen

Premoženje DAL sestavljajo vse nepremičnine in premičnine, ki so vpisane v inventurno knjigo in sredstva na bančnem računu. S premoženjem DAL upravlja izvršni odbor. Nakup ali prodaja premičnin se lahko opravi na podlagi sklepa izvršnega odbora. Nepremično premoženje pa se lahko kupi ali odtuji na podlagi sklepa skupščine.

 

55. člen

Finančne in druge dokumente DAL podpisujejo odredbodajalci, ki jih za to pooblasti izvršni odbor. Finančno poslovanje je javno in ima vsak član pravico do vpogleda v poslovanje. Finančno in materialno poslovanje mora biti v skladu z veljavnimi predpisi s tega področja. Društvo ima svoj račun pri Agenciji Republike Slovenije za plačilni promet v Ljubljani. Blagajnik vodi finančno in materialno poslovanje v skladu s pravilnikom o finančno materialnem poslovanju, v katerem društvo tudi določi način vodenja in izkazovanja podatkov o finančno materialnem poslovanju društva, ki mora biti v skladu z računovodskimi standardi za društva.

 

 

VI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

 

56. člen

DAL preneha delovati s sklepom skupščine pri čemer mora biti sklep sprejet z večino vseh članov, ali po samem zakonu in če število članov pade pod deset.

 

57. člen

V primeru prenehanja DAL pripadajo njegova sredstva po poravnavi vseh obveznosti Zvezi društev arhitektov Slovenije oziroma sorodni organizaciji, ki se ukvarja s problematiko arhitekture in urejanja prostora na podlagi sklepa izvršnega odbora DAL. Proračunska sredstva se vrnejo proračunu.

 

58. člen

Na podlagi tega statuta ima DAL še naslednje akte:

- pravilnik o organizaciji in izvedbi natečajev;
- pravilnik o podeljevanju nazivov častnega člana;
- pravilnik o razsodišču;
- poslovnik o delu izvršnega odbora;
- moralni kodeks;
- cenik arhitekturnih storitev.

 

59.člen

Razmerje med Inženirsko zbornico Slovenije – sekcijo za arhitekturo, urbanizem in krajinsko arhitekturo in DAL se uredi s pogodbo o medsebojnih dolžnostih in obveznostih. DAL je od svoje ustanovitve član Zveze društev arhitektov Slovenije.

 

60. člen

Predsednik DAL, ki mu je poteklo mandatno obdobje oziroma je predčasno odstopil, ali bil razrešen, mora še dva meseca po tem roku sodelovati na sejah izvršnega odbora in opravljati naloge, ki mu jih določi izvršni odbor in so povezane z njegovim delom v času opravljanja predsedniške funkcije.

 

61. člen

Poslovnik o delu izvršnega odbora mora izvršni odbor sprejeti najkasneje v roku trideset dni po njegovi izvolitvi.

 

62. člen

Z uveljavitvijo tega statuta, ki je bil sprejet na skupščini Dal dne 15.10.1997, preneha veljati prejšnji statut DAL.

Statut je bil soglasno sprejet na 23. Občnem zboru DAL, 15. oktobra 1997.

 


© 2017 DAL, VSE PRAVICE PRIDRŽANE