DAL - Društvo arhitektov Ljubljana
TXT0200

Društvo arhitektov Ljubljana

Karlovška 3

SI-1001 Ljubljana, Slovenija

t +386 1 252 79 30
f +386 1 252 79 31
info@drustvo-dal.si

urednistvo@drustvo-dal.si

uradne ure pisarne DAL
vsak delovni dan
od 10.00 do 12.00 ure

SANDI HILAL IN ALESSANDRO PETTI
GOSTUJOČE PREDAVANJE

Vabljeni na gostujoče predavanje Sandi Hilal in Alessandra Pettija iz DAAR (Decolonizing Architecture Art Research). Predavanje bo v torek, 19. 3. ob 17. uri po Zoomu, pri čemer bo tudi projicirano v Plečnikovi predavalnici.

 

Vljudno vabljeni v Plečnikovo predavalnico na Fakulteti za arhitekturo Univerze v Ljubljani.

 

Zoom: https://uni-lj-si.zoom.us/j/97674548133

 

BEGUNSKA DEDIŠČINA 

80 % prebivalcev Gaze so begunci, pri čemer so njihove rojstne vasi oddaljene le nekaj kilometrov stran od begunskih taborišč. Nakba (arab. katastrofa), pregon 2/3 palestinskega prebivalstva z območja današnjega Izraela leta 1948, še vedno traja. Njen fizični izraz in materialni dokaz so palestinska begunska taborišča, ki predstavljajo trpljenje milijonov Palestincev. V času, ko prebivalce Gaze ali pobijajo, ali preganjajo, ko rušijo njihov dom, palestinska begunska taborišča ostajajo temeljno vprašanje, ki spodkopava mir med državami, kulturami in religijami. Taborišče samo je materializacija zločina, in samo po sebi nastopa kot vprašanje, ki  zahteva pravico, vrnitev zemlje in spremembo razmerij moči. 

Begunska taborišča naj ne bi imela ne zgodovine in ne prihodnosti; temveč naj bi bila pozabljena. Zgodovina begunskih taborišč se nenehno briše in zavrača. Edina priznana zgodovina je zgodovina nasilja in ponižanja. In vendar je taborišče tudi kraj, bogat z zgodbami, ki jih pripoveduje njegovo urbano tkivo. S sledenjem, dokumentiranjem, razkrivanjem in predstavljanjem begunske zgodovine onkraj pripovedi o trpljenju in razseljevanju je Begunska dediščina poskus, da bi si zamislili in prakticirali “begunstvo” onkraj humanitarnosti.  Takšen proces ne zahteva le ponovnega razmisleka o begunskem taborišču kot političnem prostoru: zahteva ponovno opredelitev begunca kot subjekta v izgnanstvu in razumevanje izgnanstva kot sodobne politične prakse, ki je sposobna izpodbijati status quo. Priznanje “dediščine kulture izgnanstva” predstavlja novo perspektivo, s katere si je mogoče predstavljati in doživljati družbene, prostorske in politične strukture onkraj zamisli nacionalne države. 

Alessandro Petti je profesor arhitekture in socialne pravičnosti na Royal Institute of Art. Sandi Hilal je gostujoča profesorica na Univerzi Lund. Leta 2007 sta soustanovila raziskovalni kolektiv DAAR – Decolonizing Architecture Art Research – www.decolonizing.ps. DAAR je prejemnik številnih nagrad, med njimi Zlati lev na beneškem arhitekturnem bienalu leta 2023. 

Predavanje bo potekalo v angleščini, preko Zooma, spremljali ga bomo pa tudi v Plečnikovi predavalnici. Predavanju sledi diskusija in v ta namen predavatelja v branje in pregled predlagata publikacijo, ki so jo pripravili, iz katere predavanje tudi izhaja:HERITAGE REFUGEE-(MA) FINAL X.pdf

 

Več na:https://www.fa.uni-lj.si/dogodki/gostujoce-predavanje-begunska-dediscina-daar/

KOMENTARJI (0)
Če želite dodati svoj komentar, vas prosimo, da se prijavite oz. registrirate. Hvala.
vir: kamra
GRADNJA BREZ JAVNIH ARHITEKTURNIH NATEČAJEV
POZIV IN KOMENTAR

Avtomatik delovišče je objavil zanimiv poziv in komentar v zvezi z urejanjem prostora na Obali, ki ga je napisal doc. dr Boštjan Bugarič.

Društvo arhitektov Ljubljana podpira stališče, da je za urejanje javnega prostora in gradnjo javnih objektov nujna izvedba javnih natečajev v skladu s predpisi - "Kadar gradimo dobro gradimo z javnimi arhitekturnimi natecaji".

KOMENTARJI (0)
Če želite dodati svoj komentar, vas prosimo, da se prijavite oz. registrirate. Hvala.
Foto: Primož korošec
IN MEMORIAM
JANEZ LAJOVIC

V 92. letu starosti nas je zapustil arhitekt Janez Lajovic, vidni predstavnik Slovenske arhitekturne stroke druge polovice 20. stoletja. Spominjali se ga bomo po številnih realiziranih projektih, pa tudi po pogumu, optimizmu, dobri volji in energiji, ki jih je vedno nosil s sabo.

 

 

Vse svoje življenje je preživel v Ljubljani, otroštvo in mladost v Stožicah, zrela leta v Črnučah, kjer si je z ženo, arhitektko Majdo Dobravec Lajovic, ustvaril dom. Po končani gimnaziji je obiskoval Fakulteto za arhitekturo v Ljubljani, kjer je diplomiral pri profesorju Edvardu Ravnikarju, ki ga je vse svoje življenje imel za svetel zgled. 

 

 

Svoje znanje je razširil tudi s študijem na MIT v Združenih državah, kjer je magistriral.

 

 

Že v času študija je začel delati na projektu za hotel Prisank v Kranjski Gori, ki so ga nato v začetku šestdesetih let 20. stoletja zgradili po njegovih načrtih. Večkrat je omenil, da je bil projekt za hotel Prisank njegova prva prava šola projektiranja. Arhitekturne kvalitete hotela so bile prepoznane tudi v širšem prostoru in je zanje prejel več nagrad.

 

 

Sredi šestdesetih let preteklega stoletja je v Ljubljani skupaj z nekaj kolegi ustanovil projektivni biro AB – arhitekturni biro, katerega direktor je bil, in je v njem je delal do zadnjega. Že samo dejstvo, da je še v trdem socializmu postavil na noge privatno družbo (kasneje sicer podružbljeno), govori samo zase. Biro se je z leti spreminjal, prihajali so mlajši kolegi, pa tudi starejši, pač glede na razmere v družbi in obseg dela. Več mlajših kolegov je v njem začelo s projektantsko prakso in se nato osamosvojilo, na njih pa je delo v biroju AB pustilo velik pečat. 

 

 

V njem je ustvaril ves svoj nadaljnji arhitekturni opus, ki vključuje: zgornjo postajo žičnice na Kaninu, hotel Kanin v Bovcu, Ploščad Ajdovščina v Ljubljani, več osnovnih šol v Ljubljani in nekdanji skupni državi, poslovni objekt SOB Krško v Ljubljani ter več industrijskih objektov v Sloveniji in bivši Jugoslaviji. V njem so bili izdelani tudi številni arhitekturni natečajni elaborati za Jugoslavijo in Slovenijo, za katere je dobil več nagrad in priznanj. 

 

 

Janez Lajovic je med drugim kot predstavnik Jugoslavije na nekajmesečnem delovnem obisku svetoval kubanskim kolegom pri gradnji turistične infrastrukture na Kubi. Kot inovativen človek je za potrebe industrije skupaj z izvajalcem kovinskih konstrukcij iz Ljubljane razvil modularni sistem jeklene nosilne konstrukcije in strehe, ki je omogočal pokrivanje velikih proizvodnih površin v kratkem času in cenovno ugodnih okvirih. 

 

 

Za svoja dela je prejel več nagrad – od nagrade Prešernovega sklada do najprestižnejše jugoslovanske nagrade za arhitekturo, nagrade časnika Borba.

 

 

Arhitekt Janez Lajovic je bil dejaven tudi v stanovskih organizacijah IZS in ZAPS kot eden od ustanoviteljev in oblikovalcev delovanja obeh stanovskih združenj. Dolga leta je bil predsednik natečajne komisije na IZS in ZAPS in je tako soustvarjal sedanjo prakso izvedbe javnih arhitekturnih natečajev v Sloveniji.  

 

 

Kot družbeno dejaven intelektualec je s članki v dnevnem časopisju večkrat posegel tudi v pereče družbene in prostorske probleme. Znano je njegovo dolgoletno zavzemanje za poglobitev železnice v Ljubljani.

 

Izgubili smo spoštovanega kolega in prijatelja, širša družba pa izjemnega arhitekta. 

 

 

V imenu DAL

 

Boris Volk

KOMENTARJI (0)
Če želite dodati svoj komentar, vas prosimo, da se prijavite oz. registrirate. Hvala.
DOTIKANJA
VODSTVO PO RAZSTAVI

Galerija Dessa bo jutri, na Prešernov dan, 8. februarja 2024, odprta med 10. in 12. uro. 

 

Ob 11. uri bosta po razstavi DOTIKANJA: Raketa in intima interierja vodila avtorja, Katjuša Kranjc in Rok Kuhar.

 

 

Dotik je ta, ki razpre meje. Dotik odpira vrata, okna. Dotik tudi zapre. Ritualni dogodek, ki ga tolikokrat ponovimo, ne da bi nanj mislili, označi prestop. IZ – V. In če gre onkraj interierja za svet razdalj, ki jih je vedno znova treba premagati, je ta svet v interierju na dosegu roke – bližina dotika je merilo. Dotik pogleda, dotik zvoka, dotik vonja in dotik oprijema. Razdalje se krajšajo. Z materialnostjo sveta se srečamo od blizu – v kuhinjski pari, goli pod prho, nezavedno v sanjah, pri vsakdanjih rutinah. Dotik je intima interierja.

 To se povsem enkratno kaže v interierjih studia Raketa. V studiu snujejo prostore od blizu in gradijo notranji taktilni svet. Vse za človeka, ki tako v njihovih interierjih vedno znova in zlahka spoznava svojo telesnost v svetu.Danica Sretenović

 

Razstava bo na ogled še do 29. februarja 2024. Več na www.desssa.si

 

Vljudno vabljeni!

 

KOMENTARJI (0)
Če želite dodati svoj komentar, vas prosimo, da se prijavite oz. registrirate. Hvala.
MESTO DREVES
ZAKLJUČEK PROJEKTA IN PUBLIKACIJA

Društvo krajinskih arhitektov Slovenije je v želji, da prispeva k razvoju dobre prakse upravljanja dreves v urbanem okolju, s podporo Podnebnega programa Mreže za prostor v letu 2023 pripravilo in izvedlo projekt Mesto drevesCilj projekta je bil spodbuditi razvoj in rabo evidence dreves kot orodja za celovito in povezano upravljanje dreves v urbanem okolju. V ta namen je delovna skupina DKAS pripravila pregled o občinskih evidencah dreves in uvid v njihovo rabo, izpostavila dobre prakse in oblikovala priporočila za ukrepanje.

 

 

Ključne ugotovitve glede stanja evidenc dreves v Sloveniji smo skupaj s pregledom (dobrih) praks gospodarjenja mestnih dreves in naborom priporočil za nadaljnje ukrepanje zbrali v publikaciji, ki je prosto dostopna na spletni strani DKAS:

 


Evidenca dreves kot orodje za celovito in povezano upravljanje dreves v urbanem okolju – stanje v slovenskih občinah
.

 

Publikacija je namenjena spodbujanju razprave o pomenu evidence ter ozaveščanju o pomenu strokovnega načrtovanja in upravljanja dreves v urbanem okolju, vabimo Vas k prebiranju in deljenju naprej vsem zainteresiranim!

 

 

Društvo krajinskih arhitektov Slovenije, ekipa projekta Mesto dreves

KOMENTARJI (0)
Če želite dodati svoj komentar, vas prosimo, da se prijavite oz. registrirate. Hvala.
Foto: Maric Pivk / fotodokumentacija Dela
IN MEMORIAM
STANKO KRISTL

Svojo življenjsko pot je v 102. letu starosti sklenil velik človek, arhitekt Stanko Kristl, ki je ogromno svoje neizmerne energije, humanosti, inovativnosti in igrivosti predano posvetil arhitekturi. 

 

 

Eden najvidnejših velikanov slovenske arhitekture je razumel in živel arhitekturo kot polje najrazličnejšega delovanja, kjer se je kritična miselnost in ustvarjalnost izkazovala v številnih radikalnih zgradbah, akademskih tekstih, pismih v dnevnem časopisju,  natečajnih predlogih, tehnično-umetniških inovacijah, znanstvenih raziskavah ter predavanjih. Širino tehnične in poetične misli je vedno povezoval z izjemno empatijo do človeka in njegovih prvinskih prostorskih občutij.

 

 

“Najboljša arhitektura je tista, ki ima tudi duhovno razsežnost. Človek ni samo iz mesa, kosti in vode, je tudi duhovno bitje.“

 

 

S temi besedami je Stanko Kristl leta 2016 ponovno poudaril, zakaj se je že na začetku svoje strokovne poti najodločneje osredotočil na humanost v arhitekturi.  Človeka in njegove občutke je postavil v središče arhitekture, saj je trdil, da ga je modernizem z zadovoljevanjem zgolj fizioloških potreb zapostavil. V nenehnem iskanju humanega je verjel, da arhitektura vzgaja, plemeniti in celo zdravi človeka. 

 

 

Prav s to močjo arhitekture je vseskozi poskušal vplivati na rast tako posameznika kot družbe. Tako je ustvaril izjemne stavbe kot sveže prototipe za različne razvojne stopnje človeka: dom, vrtec, šola in bolnišnica. Z izrazitim izpostavljanjem humanističnega v arhitekturi ga lahko uvrstimo med tiste pionirje svetovne arhitekture, ki so se že v sredini 20. stoletja zoperstavili dogmatski funkcionalnosti modernizma in ustvarjali eksperimentalni modernizem po meri človeka.

 

 

Za prof. Kristlom je skoraj 80 let polnega ustvarjanja, ki je bilo nagrajeno z najvišjimi državnimi priznanji, med drugim s Prešernovo nagrado, Plečnikovo nagrado ter srebrnim redom za zasluge Republike Slovenije. Njegovo delo je osvetlila obsežna monografska razstava Stanko Kristl, arhitekt. Humanost in prostor leta 2018 v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje.

 

 

Stanko Kristl je bil pronicljiv profesor, znanstvenik, oblikovalec ter neumoren mentor, intelektualec in pokončen akademik, ki se je lahko povsem poglobil v čustvena stanja najranljivejših v družbi.

 

 

Zapušča nam neizmeren arhiv skic, načrtov, zapiskov, popisov, izračunov, prevodov, pogovorov ter obsežen zgrajen opus, ki ga je potrebno večkrat občutiti. Predvsem pa nam predaja odgovornost za ustvarjanje vrhunske arhitekture, tako v konstrukciji, materialnosti, detajlu kot tudi v likovnosti, pripovednosti in posluhu za človeka in skupnost v najširšem smislu. 

 

 

Vsi, ki smo skupaj z njim intenzivno odkrivali pomene sistemov, detajlov, zgodb in načel, se mu neizmerno zahvaljujemo za predano znanje, neumorno voljo, inspirativen dialog ter radost do arhitekture in življenja.

 

V imenu DAL 

 

 

Prof. Tina Gregorič

dekleva gregorič arhitekti / TU Wien

KOMENTARJI (0)
Če želite dodati svoj komentar, vas prosimo, da se prijavite oz. registrirate. Hvala.
2 SLOVENSKI ARHITEKTURI V IZBORU
NAGRADA MIES VAN DER ROHE - EUMIES AWARDS 2024

Evropska komisija in Fundació Mies van der Rohe sta objavila 40 del, ki se bodo leta 2024 potegovala za nagrado Evropske unije za sodobno arhitekturo - Mies van der Rohe Awards.
Dva od izbranih porjektov sta iz Slovenije
 
Nadkritje ostalin cerkve Sv. Janeza Krstnika v Žički kartuziji (Stare Slemene, Slovenija) avtorji: MEDPROSTOR, arhitekturni atelje d.o.o.
 https://miesarch.com/work/5084 
 
Vrtce Bohinj  (Bohinjska Bistrica, Slovenija), avtorji  KAL A in ARREA architecture
  https://miesarch.com/work/5573 
 

 

Sedem članska žirija, ki jo sestavljajo Frédéric Druot, Martin Braathen, Pippo Ciorra, Tinatin Gurgenidze, Adriana Krnáčová, Sala Makumbundu in Hrvoje Njiric, je izbrala 40 del, ki poudarjajo današnjo skupno kulturo arhitekture v Evropi.

 

Dela, ki so se uvrstila v ožji izbor, se nahajajo v 38 evropskih mestih v 33 regijah in 20 državah. Po dve deli sta v berlinski regiji, bruseljski regiji, Kataloniji, osrednji Portugalski, Flandriji, dunajski regiji in panonski Hrvaški, preostalih 26 del pa je razpršenih po vsej Evropi.

 

V izboru 40 del je 14 različnih programov, vključno s kolektivnimi stanovanjskimi, kulturnimi in izobraževalnimi stavbami, ki predstavljajo polovico izbora, ter deli, ki se ukvarjajo s hrano in nastanitvijo, vladnimi in civilnimi stavbami, zdravjem, industrijo, infrastrukturo, krajino, mešano rabo, enostanovanjskimi stavbami, športom in rekreacijo, efemernostjo in urbanizmom. Vsa ta dela ustvarjajo visokokakovostna življenjska okolja za vse.

Vseh 40  izbranih del: https://miesarch.com/edition/2024/shortlisted

KOMENTARJI (0)
Če želite dodati svoj komentar, vas prosimo, da se prijavite oz. registrirate. Hvala.
ORIS DAY
ARHITEKTURNI SIMPOZIJ

Arhitekturni simpozij Oris Day bo potekal v torek, 6. februarja 2024 v Zagrebu, v Mozaik Event Centru (nekdanji Hypo center), objekt B2, Slavonska avenija 6.

Prijave udeležencev potekajo od 14.30 ure, uradni začetek programa pa ob 16. uri.

 

Predaval bo Alejandro Aravena, čilski arhitekt, dobitnik Pritzkerjeve nagrade leta 2016 in dolgoletni član žirije omenjene nagrade. Pri njegovem delu izstopa z močan vplivu  

socialne stanovanjske politike in soočanje z njenimi problemi.

 

Gostili bomo tudi Mary Anderson, britansko arhitektko iz multidisciplinarnega kolektiva Assemble. Anderson se ukvarja z umetnostjo, arhitekturo in scenografijo. Njeno delo se osredotoča na tpovezave teh praks prek obrti, pripovedovanja zgodb in nizkoogljične gradnje.

 

Predavala bo tudi Xu Tiantian, ustanoviteljica DnA_Design and Architecture iz Kitajske. Njen revolucionarni pristop, imenovan "Arhitekturna akupunktura", je holistični pristop k socialni in gospodarski revitalizaciji podeželske Kitajske in je bil priznan s strani Programa Združenih narodov za mesta in naselja (UN Habitat).

 

MODERATORJI:

Mia Roth Čerina, Maroje Mrduljaš, Dinko Peračić

 

V programu strokovnega izpopolnjevanja Hrvaške zbornice arhitektov se Festival točkuje s skupno 3 urami.

 

Pokrovitelj festivala: Ministrstvo za kulturo in medije Republike Hrvaške

 

 

Več informacij o festivalu in prijavninah na: https://www.daysoforis.com/oris-day-2024-hr/

KOMENTARJI (0)
Če želite dodati svoj komentar, vas prosimo, da se prijavite oz. registrirate. Hvala.
SKANDINAVSKI TRANSFER V SLOVENSKI ARHITEKTURI OBLIKOVANJU IN NAČRTOVANJU V 50. LETIH PREJŠNJEGA STOLETJA
PREDAVANJE

Fakulteta za arhitekturo UL, vljudno vabina predavanje Prof. Raimondo Mercadante, PhD, Politecnico di Torino na temo: Skandinavskega transferja v slovenski arhitekturi oblikovanju in načrtovanju v 50. letih prejšnjega stoletja.

 

Predavanje bo potekalo JUTRI, v sredo 17. 1. 2024, ob 15. uri v Plečnikovi predavalnici. 

 

V zadnji števulki revije Ab je izšel članek prof. Mercadanteja v slovenskem prevodu:

Mercadante, R., 2023. Humanizacija arhitekture: Koželjeva urbanistična analiza ljubljanskega Trga revolucije (1973), Arhitektov bilten, 53(234/235), str.17–27.

 
 

Predavanje si bo možno ogledati  tudi preko Zoom povezave.

https://uni-lj-si.zoom.us/j/99105949651?pwd=aFMySzA5bHg5ZEV2cHZiK2NkOWJSQT09

Meeting ID: 991 0594 9651; Passcode: 989456

KOMENTARJI (0)
Če želite dodati svoj komentar, vas prosimo, da se prijavite oz. registrirate. Hvala.
O TRADICIJI
SLAVNOSTNO PREDAVANJAPROF. ALEŠA VODOPIVCA

 Vljudno vabljeni na slavnostno predavanje prof. dr. Aleša Vodopivca.

 

Predavanje bo v sredo, 10. 1. 2024, ob 18. uri v Plečnikovi predavalnici.

KOMENTARJI (0)
Če želite dodati svoj komentar, vas prosimo, da se prijavite oz. registrirate. Hvala.

Društvo arhitektov Ljubljana

Karlovška 3

SI-1001 Ljubljana, Slovenija

t +386 1 252 79 30
f +386 1 252 79 31
info@drustvo-dal.si

urednistvo@drustvo-dal.si

uradne ure pisarne DAL
vsak delovni dan
od 10.00 do 12.00 ure

© 2024 DAL, VSE PRAVICE PRIDRŽANE