DAL - Društvo arhitektov Ljubljana

Društvo arhitektov Ljubljana

Karlovška 3

SI-1001 Ljubljana, Slovenija

t +386 1 252 79 30
f +386 1 252 79 31
info@drustvo-dal.si

urednistvo@drustvo-dal.si

uradne ure pisarne DAL
vsak delovni dan
od 10.00 do 12.00 ure

PLEČNIKOVA ODLIČJA 2018
RAZPIS

SKLAD ARHITEKTA JOŽETA PLEČNIKA

razpisuje

 

Plečnikovo nagrado za leto 2018  - osrednje javno priznanje slovenskemu avtorju za vrhunsko stvaritev na področju arhitekture, urbanizma, krajinske arhitekture ali notranje opreme, nastalo v zadnjih petih koledarskih letih v Sloveniji ali v tujini.

 

Sklad poleg nagrade razpisuje tudi Plečnikovo medaljo za aktualno realizacijo  ali  delo na navedenih področjih ter za pomembno delo s področja arhitekturne teorije in kritike ter strokovne publicistike oziroma na splošno za prispevek k bogatitvi arhitekturne kulture.

 

Sklad posebej razpisuje še priznanje za izvajalski dosežek in študentsko priznanje.

 

Kandidate za nagrado, medaljo in priznanje lahko predlagajo podjetja, strokovna društva, člani žirije, avtorji sami in vsi državljani Slovenije.

Kandidata za študentsko priznanje predlaga mentor ali fakulteta .

 

Predloge, ki naj bodo dokumentirani tudi s slikovnim  materialom, največ v velikosti A3, pošljite do 15. februarja 2018 na naslov: Društvo arhitektov Ljubljane, Sklad arhitekta Plečnika, 1000 Ljubljana, Karlovška 3/I. in info@drustvo-dal.si

 

Navodila za pripravo predlogov so objavljena na www.drustvo-dal.si/plecnikova_odlicja_2018 

 

Razpisu je treba priložiti izjavo o avtorstvu predlaganega dela.

 

Plečnikova odličja za leto 2018 bo izbrala žirija, ki jo bo imenovala Skupščina sklada.

 

Sklad arhitekta Jožeta Plečnika

 
KOMENTARJI (0)
Če želite dodati svoj komentar, vas prosimo, da se prijavite oz. registrirate. Hvala.
LANDEZINE LIVE
SERIJA PREDAVANJ

Landezine LIVE, torek, 13.2.2018 ob 17:00, v Stari mestni elektrarni – Elektro Ljubljana, Slomškova 18, Ljubljana. Več informacij na landezine.com/live oz. live@landezine.com 

 

Serijo predavanj Landezine LIVE organizira Landezine – Društvo za promocijo krajinske arhitekture s sedežem v Ljubljani. Glavna dejavnost društva je urejanje mednarodnega krajinskoarhitekturnega portal www.landezine.com, ki ga dnevno obišče prek 5000 ljudi z vsega sveta. Tokratna edicija dogodka Landezine LIVE je poimenovana ‘read/write landscape’.

 

--

 

Read/Write Landscape

 

je niz štirih predavanj o oblikovanju prostora skozi prizmo sociologije, krajinske arhitekture, arhitekture in literature. Tokratni dogodek bo soočil procese sinteze imaginarnih in fizičnih prostorov. Več na landezine.com/live

 

 

GOVORCI: 

Pavel Gantar, urbani sociolog, bo spregovoril o oblikovanju prostora kot kulturni disciplini in o vezeh med prostori in družbo, ki so onkraj nujnega. Kako sta estetika in poetika še vedno relevantni pri oblikovanju prostora v času eruptivnih okoljskih in socioloških izzivov?

 

Georges Descombes je švicarski krajinski arhitekt. Predstavil bo poetično intervencijo Renaturalizacije reke Aire pri Ženevi. Descombes svoj oblikovalski pristop k projektu primerja s pisanjem Marcela Prousta, zgodi se med čutnim in realnim. 

superpositions.ch/

 

Klaske Havik je nizozemska arhitektka, pisateljica, urednica in profesorica se analize urbanih prostorov loteva z literarno metodo. Predstavila bo svojo knjigo Urban Literacy - Reading and Writing Architecture, za katero je uvod napisal Juhani Pallasmaa. Kot prispodobo za svojo tezo o povezavi med literature in arhitekturo Havik uporabi prav ljubljansko Tromostovje.

Writingplace.org/

 

Chris Eckman je glasbenik, skladatelj in pisec. V njegova dela je krajina čvrsto vpeta, premika se med abstraktnim in realnim in deluje bodisi kot koncept, ambient ali pa celo kot vsebinsko izhodišče. Chris bo prebral nekaj izbranih odlomkov iz serije esejev ‘Imaginative Geographies’, z njim pa bomo spregovorili še o vplivu krajine na njegovo ustvarjanje.

Chriseckman.net/

 

--

Cena vstopnic je €8 v predprodaji prek spletne strani landezine.com/live, ter €10 na dan dogodka v Stari mestni elektrarni – Elektro Ljubljana, na Slomškovi 18 v Ljubljani.

 

Kontakt za podrobnosti:

 

Zaš Brezar: zas@landezine.com / +386 40 81 40 04 / skype: zasbrezar

KOMENTARJI (0)
Če želite dodati svoj komentar, vas prosimo, da se prijavite oz. registrirate. Hvala.
ODPRTO PISMO PREDSEDNIKU VLADE REPUBLIKE SLOVENIJE, GOSPODU MIRU CERARJU
PISMO

Izraz resne zaskrbljenosti ob vse pogostejšem, strokovno neprimernem načinu obravnave našega  'javnega dobrega', kamor sodita naš prostor in naša kulturna dediščina.

 

Neposredni povod našemu dopisu sta objavljena članka v časopisu Dnevnik, prvi z dne 12. decembra 2017 novinark Darje Valenčič in Žive Rokavec z naslovom 'Cerar pozval k pospešitvi postopkov glede BŠP' in pred tem, dne 6. 12. 2017 članek  'ARSO ni opravil svojega dela' novinarke Vanje Brkič. 

 

Oba članka govorita o tem, da vplivni ljudje kritizirajo redne poti odločanja o prostoru. 

 

Še večja je naša zaskrbljenost ob dejstvu, da se takšna obravnava našega prostora ali kulturne dediščine v imenu učinkovitosti vse pogosteje že rešuje kar s hitro sprejetimi odločitvami, ki jim mnogokrat dajejo pravno moč na hitro sprejeti zakoni, sprejeti na podlagi kratkoročnih in omejenih izhodišč.

 

Tu ne gre le za primere spomenikov – nepremične kulturne dediščine kot so zadnji eklatantni primeri Rakuschev mlin v Celju ali Kolizej ali sedaj Plečnikov štadion v Ljubljani, temveč za našo splošno dediščino, torej za premoženje države Slovenije na sploh, kamor sodita tako prostor - okolje kot ozračje. 

 

V imenu učinkovitih kratkoročnih ekonomskih rešitev smo priče dolgoročnega  žrtvovanju našega prostora ali ozračja: tako so bili povsem legalno sprejeti zakoni  o graditvi TEŠ 6, kar naj bi reševalo vprašanje delovnih mest velenjske regije. Že danes vemo, da je proizvodnja električnega toka v tem obratu neekonomična. Večji problem je v dejstvu, da smo vložili velika sredstva v dodatno onesnaževanje našega ozračja. Pravkar je bil po hitrem postopku sprejet zakon o graditvi lakirnice Magne Steyr sredi odprtega praznega prostora Dravskega polja, in ki se pravkar že gradi. Za ta namen so bili spremenjeni celo veljavni dolgoročni prostorski akti, kar bo povzročilo, da v prihodnosti ne bo ostalo pri danes videnem obsegu zidave za industrijske obrate.

 

Navajamo le dva eklatantna primera, vendar je tak način razmišljanja, ki sega zgolj v sedanje razmere in mu je bolj oddaljena prihodnost nepomembna zelo nevaren, in kaže na še mnoge druge, danes sicer manj izstopajoče primere, ki pa v prihodnosti  za naše javno dobro ne bodo nič manj usodni.  Slovenija, ki še vedno v Evropi velja kot 'zelena', ta naziv opravičuje le še s svojo količino gozdov, ki so s privatizacijo postali plen prav tako kratkoročnega izkoriščanja. Neurejenost in nespoštovanje  zakonodaje sta v velikem delu naše države povzročili povsem devastiran odprt prostor. Pravkar prebrodena ekonomska kriza je pri nas poleg tega povsem izključila razmišljanje o dolgoročni prihodnosti. Temu je botrovala še dosedanja zakonodaja, ki je prostorskemu načrtovanju odvzela generalne urbanistične načrte. Ob tem pa v naši državi še vedno velja Strategija prostorskega razvoja Slovenije, ki je nobena državna institucija niti ne izvaja niti zanjo ne skrbi. Gre za državni odlok, ki kljub njegovi daljnoročni  koristni usmerjenosti na tak način nima nobene pravne vrednosti, čeprav je bil pripravljen vestno in spoštljivo do okolja.

 

Spoštovani predsednik, kot organizacije strokovnjakov se obračamo na vas, da se zavzamete za resnejšo obravnavo prihodnosti našega prostora in ozračja, kajti tu vidimo prihodnost naše države.

 

Hvala in lep pozdrav!

 

Zveza društev arhitektov Slovenije

Maja Ivanič, u.d.i.a., predsednica ZDAS

 

Društvo arhitektov Ljubljane

Prof. Jurij Kobe u.d.i.a., predsednik DAL

  

Zbornica za arhitekturo in prostor

Aleš Prijon, u.d.i.a., predsednik ZAPS

KOMENTARJI (0)
Če želite dodati svoj komentar, vas prosimo, da se prijavite oz. registrirate. Hvala.
ARHITEKTURA GRADI DRŽAVO
REVIJA AB 211-212

vsebina številke

Jurij Kobe ... Od nekdaj je znano, da je oblikovan, grajen prostor tisto, kar ključno sooblikuje
samozavest naroda ali nacije. Ironija je, da nam danes za to rabo zadostujejo omembe
Plečnikove arhitekture.

 


Uroš Lobnik ... Arhitektura vzpostavlja prostore, ki določajo državo, in šele ko država odloča,
kakšno in koliko javne arhitekture graditi za ljudi, je arhitektura kreativna in pomembna
oblikovalka identitete države.

 


Mojca Hren ... Bistvena lastnost javnih stavb naj bi bili torej splošna odprtost in dostopnost
ljudem. Pri nas javne stavbe le v redkih primerih izražajo vrednote, ki naj bi jih zastopala naša
država (sodobnost, demokratičnost, odprtost, poštenost).

 


Pavel Gantar ... Razmerje med državo in arhitekturo je v svojem temelju vprašanje o politični
(in ekonomski) moči. Je vprašanje, v kolikšni meri in kako arhitektura nastopa kot »nosilec«
(kontejner) politične moči oz. kako se skozi arhitekturo, torej oblikovanje prostora, izražajo
politična volja, moč, oblast in kako vpliva na druge ljudi.

 


Peter Mlakar ... Gre torej za kreacijo zavesti o pomniku našega prebivanja, gre torej za
predstavo njegovega neizginotja. Zavesti nas vseh kot ljudstva ali nacije.

 


Mateja Kurir ... Ker je bila arhitektura v zgodovini vselej eno najpomembnejših orodij oblasti,
ne preseneča, da je ravno pojem oblasti (in njene možne izpeljave v pojmih moči in dominance)
domala od začetka eno temeljnih torišč filozofskega premišljanja arhitekture.

 


Miha Dešman ... Arhitektura kultivira človekov notranji svet in s tem prispeva k humanemu
(kulturnemu) razvoju skupnosti. To počne v interesu naročnikov, uporabnikov in v splošnem
javnem interesu.

 


Janez Koželj ... Narodna in univerzitetna knjižnica NUK 2: sprejet zakon o izgradnji knjižnice
1987, pridobljeno zemljišče, opravljene arheološke raziskave, izveden natečaj in izbran
projektant 1989, izdelana projektna dokumentacija PGD in PZI, določen nov program,
ponovno izveden mednarodni natečaj in izbran nov projektant 2012, izdelava PGD ni naročena.

 


Andrej Hrausky ... Verjel je [Plečnik], da če začenjamo graditi prestolnico naroda, je treba
pričeti pri temeljih. Slovenci nimamo ustrezne prostorske vzgoje, zato je potrebno, da izkusimo
nekaj klasike: stoo na tržnicah, klasično stebrišče v Nuku, mikenske stebre v ustavnem sodišču,
egipčanske pilone pri zapornicah itd.

 


Andrej Šmid ... Težke naloge za arhitekta so tiste, ki so najtežje preizkušnje tudi v življenju.
Gotovo najzahtevnejše soočenje arhitekta s snovanjem v arhitekturi je − primerna obravnava
smrti.

 


Nejc Černigoj ... Predvsem pa je neprimerno to, da predsednik nima uradne rezidence,
v kateri bi v času mandata prebival in v kateri bi se lahko odvijal drugi, neformalni del
protokolarno-diplomatskih aktivnosti.

 


Gaja Golob in Žiga Erjavec ... Železnico nasprotno od reke povezujemo s hrupom in
z degradiranimi območji, pa vendar s pravim pristopom in metodami lahko tudi sistem železnice
v mestu postane kakovosten doprinos k sistemu mestnih javnih površin.

 


Miha Čebulj ... Predstavljeni projekti, združeni v Vizijo Ljubljana, so konkreten predlog
k vključujočem in vitalnem snovanju glavnega mesta države.


Tomaž Krištof ... Naloga študentov je bila narediti projekte stanovanja za zaščito žvižgačev
(whistle blowers) na strehi slovenskih ambasad.

 


Kristina Dešman ... Če želimo, da bo tudi v naslednjih desetletjih služilo potrebam bolnikov,
zdravstvenih delavcev, študentov, raziskovalcev, meščanom Ljubljane in še komu, se mora
območje razvijati v skladu s premišljeno prostorsko strategijo.

 

Več o reviji in naročilo

KOMENTARJI (0)
Če želite dodati svoj komentar, vas prosimo, da se prijavite oz. registrirate. Hvala.

© 2018 DAL, VSE PRAVICE PRIDRŽANE