DAL - Društvo arhitektov Ljubljana
TXT0200

Društvo arhitektov Ljubljana

Karlovška 3

SI-1001 Ljubljana, Slovenija

t +386 1 252 79 30
f +386 1 252 79 31
info@drustvo-dal.si

urednistvo@drustvo-dal.si

uradne ure pisarne DAL
vsak delovni dan
od 10.00 do 12.00 ure

VURNIKOVI DNEVI 2020
TUDI NA SPLETU

 

Vurnikovi dnevi vsako leto obeležujejo spomin na arhitekta in radovljiškega rojaka Ivana Vurnika, ki se je rodil 1. junija 1884 v Radovljici, kjer je preživel del svojega življenja in tam leta 1971 tudi umrl.

 

Poleg Jožeta Plečnika in Maksa Fabianija velja za utemeljitelja slovenske moderne arhitekture in urbanizma, zaslužen pa je tudi za ustanovitev Oddelka za arhitekturo na Tehniški fakulteti v Ljubljani. Ustvarjal je v času secesije in ekspresionizma, večino del v sodelovanju s svojo ženo, slikarko in oblikovalko Heleno Kottler Vurnik.

 

Letošnje leto vas z veseljem vabimo na dogodke ob 136. obletnici Vurnikovega rojstva, ki bodo potekali od 1. do 30. junija 2020. Zaradi trenutnih razmer v Sloveniji bo del prireditev potekalo na spletu, vse razstave pa bodo na ogled na posameznih lokacijah in razstaviščih kot tudi na naši spletni strani.

 

Vsi videoposnetki in razstave bodo dostopni na naši Facebook strani Centra arhitekture Slovenije in na naši spletni strani www.centerarhitekture.org.

 

Ogled videoposnetka OTVORITVE VURNIKOVIH DNI 2020 bo v ponedeljek, 1. junija 2020, ob 19. uri, na Facebook strani Center arhitekture Slovenije, kasneje pa si ga boste lahko ogledali tudi naši spletni strani.

 

Spodaj si oglejte napovednik spletnih dogodkov, ki ga najdete tudi na naši spletni strani www.centerarhitekture.org.

 

 

PROGRAM DOGODKOV

 

SPLETNA OTVORITEV VURNIKOVIH DNI 2020

ponedeljek, 1. junija 2020, ob 19. uri

Videoposnetek nagovora predsednika Krajevne skupnosti Radovljica Andreja Golčmana si boste lahko ogledali na Facebook strani Center arhitekture Slovenije. Videoposnetek bo kasneje na ogled tudi na naši spletni strani.

 

 

SPLETNA PRIREDITEV OB SLAVNOSTNI PODELITVI VURNIKOVE ŠTUDENTSKE NAGRADE

ponedeljek, 1. junija 2020, ob 19.15

Razglasitev zmagovalcev in spletna razstava prispelih predlogov. Ogled videoposnetka na Facebook strani Center arhitekture Slovenije. Videoposnetek bo kasneje na ogled tudi na naši spletni strani.

Razstava prispelih predlogov bo v Radovljici v zgornjem nadstropju Radovljiške graščine na ogled od 1. do 30. junija 2020, dostopna pa bo tudi na naši spletni strani.

 

 

IDEJNA IN GRAFIČNA ZASNOVA VURNIKOVE POTI PO RADOVLJICI

torek, 2. junija 2020, ob 19. uri

Razglasitev zmagovalcev in spletna razstava študentskega natečaja.

Ogled videoposnetka na Facebook strani Center arhitekture Slovenije. Videoposnetek bo kasneje na ogled tudi na naši spletni strani.

Razstava bo v Radovljici v Galeriji Šivčeva hiša na ogled od 1. do 30. junija 2020, dostopna pa bo tudi na naši spletni strani.

 

 

VURNIKOV FOTOGRAFSKI NATEČAJ

sreda, 3. junija 2020, ob 19. uri

Razglasitev zmagovalcev in spletna razstava fotografskega natečaja. 

Ogled videoposnetka na Facebook strani Center arhitekture Slovenije. Videoposnetek bo kasneje na ogled tudi na naši spletni strani.

Razstava bo v Radovljici v avli Radovljiške graščine na ogled od 1. do 30. junija 2020, dostopna pa bo tudi na naši spletni strani.

 

 

UMETNOST JE DOŽIVLJANJE RESNICE

sreda, 17. junija 2020, ob 19. uri

Kratka spletna predstavitev knjige dr. Borisa Leskovca Vurnikove misli in teze o zgodovini umetnosti in arhitekture ter vlogi arhitekta v družbi.

Ogled videoposnetka na Facebook strani Center arhitekture Slovenije. Videoposnetek bo kasneje na ogled tudi na naši spletni strani.

 

 

VURNIKOVA POT 2020: PREKMURJE

sobota, 19. septembra 2020, od 7. ure naprej

Prijave in informacije: info@centerarhitekture.org, 040 270 232 in v TIC Radovljica.

48 €/osebo, na voljo je 45 mest. Prijave sprejemamo od 15. julija 2020 naprej.

 

 

Kulinarično presenečenje Okusi Radol’ce, degustacijski VURNIKOV MENI

od ponedeljka, 1. junija, do torka, 30. junija 2020

Mošnje, Vila Podvin

KOMENTARJI (0)
Če želite dodati svoj komentar, vas prosimo, da se prijavite oz. registrirate. Hvala.
POMEN NAGRAD ZA SAMOZAPOSLENE V KULTURI @ SLOVENSKI DNEVI KNJIGE
OKROGLA MIZA

KUD Trivia v okviru Novičnika za samozaposlene v kulturi v sodelovanju z Društvom slovenskih pisateljev pripravlja okroglo mizo Pomen nagrad za samozaposlene v kulturi. Dogodek je del festivala Slovenski dnevi knjige.

 

Okrogla miza bo potekala V TOREK, 26. MAJA 2020 OB 18. URI v fizični in virtualni obliki.

 

Sodelujoči: NINA DRAGIČEVIĆ, TOMAŽ KRIŠTOF, KATERINA MIROVIĆ, TANJA PETRIČ, BORUT SAVSKI in MOJCA ZLOKARNIK. Voditeljica: MARIJA MOJCA PUNGERČAR.

 

Nagrade so za ustvarjalce kot češnja na torti. Kako pa naj o nagradah razmišljamo v času, ko kultura nima za torte? Nagrade so samozaposlenim ustvarjalcem vedno predstavljale tudi socialni korektiv. Zato je aktualno, da o njih razmišljamo tudi po uradnem koncu epidemije, ki za kulturnike zagotovo ne prinaša oddiha.

 

Kje in kako: Okrogla miza se bo odvijala v ateljeju Marije Mojce Pungerčar v Švicariji. Dogodek se bo hkrati prenašal po Zoomu, kamor se boste lahko vključili tudi virtualni obiskovalci.

 

Vabljeni k obisku!

 

Več o okrogli mizi: http://www.3via.org/trivia/?p=2484

 

Za obisk na Zoomu: Za virtualen obisk morate na računalnik, tablico ali telefon naložiti Zoom aplikacijo. Med obiskom ni treba prižgati videa.

 

ID številka Zoom srečanja: https://us04web.zoom.us/j/74730261738?pwd=bmtxeGlNUVM3VG9iVTgzT3pkMlk2Zz09

 

Za obisk v ateljeju: prijavite se na: mojca.pungercar@guest.arnes.si

 

Posnetek se bo kasneje predvajal na Slovenskih dnevih knjige in bo tudi objavljen na njihovi spletni strani.

KOMENTARJI (0)
Če želite dodati svoj komentar, vas prosimo, da se prijavite oz. registrirate. Hvala.
Vir: abiro.net
MILOŠ FLORIJANČIČ
IN MEMORIAM

Umrl je arhitekt prof. Miloš Florijančič. Za njim je ostala njegova arhitektura v najžlahtnejši obliki in pomenu. Nekateri smo z njim v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja začeli razumevati svet arhitekture, se učili metjeja, študirali raznolika znanja, širili svoja kulturna obzorja. Miloš – iskriv, duhovit, temeljit, študiozen in senzibilen – je kmalu izstopal, in tako nadaljeval skozi leta študija in kasnejše kariere. Bil je izjemno uspešen arhitekt, ambiciozen ustvarjalec, dober organizator in vodja, tudi v Društvu arhitektov Ljubljana. Sam in skupaj s kolegi je v lastnem biroju ustvaril vrsto arhitektur, ki opazno oblikujejo tudi ljubljansko mestno podobo in so si kot take prislužile pohvale, priznanja in nagrade. Kot pedagog na fakulteti za arhitekturo je svoje široko znanje prenašal na zmeraj nove generacije študentov arhitekture in krajinskr arhitekture. Mnogi med njimi so danes med najuspešnejšimi v svoji generaciji. Živel je svoj duhovni svet arhitekture z zgodbami vsebin, oblik, estetike in poetike lepote. Tiste, ki so se uspele udejaniti, ostajajo v prostoru in času. Miloš, hvala!

KOMENTARJI (0)
Če želite dodati svoj komentar, vas prosimo, da se prijavite oz. registrirate. Hvala.
Vir: Europa nostra
ODZIV NA STALIŠČA ODGOVORNIH PREDSTAVNIKOV INVESTITORJA BŠP IN MNENJEDAJALCA ZVKDS GLEDE VAROVANJA PLEČNIKOVEGA STADIONA
JAVNO PISMO DRUŠTVA ARHITEKTOV LJUBLJANA - DAL

V ponedeljek 6.4.2020 v Delu objavljen članek "Mrtvi tek sprtih, stadion pa propada" nujno zahteva kritičen odziv v članku večkrat izzvanega Društva arhitektov Ljubljana - DAL. 

 

 

Zgroženi smo nad izjavo ljubljanskega podžupana in urbanista, našega kolega arhitekta in profesorja na Fakulteti za arhitekturo, "da nikoli dokončan Plečnikov stadion po objektivnih merilih ni tako izjemna arhitektova stvaritev, da bi jo morali v celoti zavarovati in prenoviti v izvirni obliki". To je sicer lahko njegovo OSEBNO mnenje, na javni funkciji, ki jo opravlja, pa je dolžan upoštevati in spoštovati dejstvo, da je Plečnikov stadion na državni ravni prepoznan za spomenik nacionalnega pomena. Na tem mestu osebno mnenje Janeza Koželja absolutno ni pomembno, vsakršni poskusi relativizacije pomena stadiona z javne funkcije, s ciljem da se omogoči izvedbo sporne (pretežno) zasebne investicije, pa nedopustni. 

 

 

Projekt Bežigrajski športni park (BŠP), tako imenovan projekt za prenovo Plečnikovega stadiona predvideva obsežne novogradnje na samem stadionu in v njegovem vplivnem območju (vrednost naložbe ocenjena na 270 mio evrov!!) "z dodajanjem novih spremljajočih dejavnosti, s katerimi bo mogoče zagotoviti delovanje in poslovanje stadiona vse leto". Na tem mestu je potrebno poudariti, da mednarodna doktrina ohranjanja kulturne dediščine sicer spodbuja  uporabo varovane dediščine in prilagajanje le-te novim vsebinam (Konvencija o varstvu evropskega arhitekturnega bogastva), a na kulturni dediščini in v njenem vplivnem območju so dopustni samo posegi, ki zagotavljajo varovanje in ohranjanje kulturnih spomenikov tako, da jih ohranimo celovito in v originalni zasnovi. Dopustne so le intervencije, ki pojavnost posamezne stvaritve v prostoru nadgradijo, jo poudarijo, izpostavijo, omogočajo njeno trajnostno rabo, razvoj in ohranjanje spomenika naslednjim generacijam. Dejstvo je, da projekt BŠP močno presega najnujnejše posege na spomeniku, ki bi zagotovili njegovo vzdržno delovanje, saj bi bilo več kot 95% ocenjene naložbe investirane v predvidene novogradnje.

 

 

Kot edino stvarno uresničljivo rešitev za prenovo Plečnikovega stadiona ocenjujejo projekt BŠP le deležniki istoimenske družbe, katere partner je tudi MOL, in vodilni kader ljubljanske enote ZVKDS, ki je k projektu BŠP v januarju 2020 izdal pozitivno mnenje, kljub dejstvu, da je Strokovni svet ZVKDS predlagani projekt argumentirano zavrnil.  Podobno so projekt BŠP kot projekt za prenovo Plečnikovega stadiona zavrnili vsi strokovnjaki, ki so se v zadnjih desetletjih ukvarjali s Plečnikovim delom (dr. Damjan Prelovšek, prof. dr. Peter Krečič, arhitekt Andrej Hrausky idr.), zavrača ga civilna javnost , vključno s Civilno pobudo za ohranitev Plečnikovega stadiona v izvirni obliki in NVO Alpe Adria Green. ICOMOS Slovenija je izbrano natečajno rešitev za prenovo Plečnikovega stadiona že l. 2009 označil kot neprimerno in zahteval "ponovno strokovno presojo upoštevanja kulturno-varstvenih izhodišč in zagotovitev varstva Plečnikovega stadiona v skladu z mednarodnimi določili in pravnim varstvom kulturne dediščine".  Podporo prizadevanjem za ohranitev Plečnikovega stadiona v izvirni obliki so izrekli tudi Umetnostni inštitut Franceta Steleta, Slovenski etnografski muzej, Društvo pisateljev Slovenije, Slovensko umetnostnozgodovinsko društvo, Tehnični muzej Slovenije, Zveza zgodovinskih društev Slovenije in tudi Zbor za Republiko. Slovenske strokovne institucije s področja arhitekture in urejanja prostora  (poleg DAL še Zveza društev arhitektov Slovenije, ZAPS, Fakulteta za arhitekturo, Muzej za arhitekturo in oblikovanje, Društvo krajinskih arhitektov Slovenije in Oddelek za krajinsko arhitekturo na Biotehniški fakulteti UL) so se izrekle proti nadaljevanju projekta BŠP, ker ga ocenjujejo kot neprimernega s stališča urbanizma, varovanja okolja in ohranjanja kulturne dediščine.   Prizadevanja za ohranitev Plečnikovega stadiona je podprla tudi mednarodna strokovna javnost in mnoge institucije, kot so češki, slovaški in nemški nacionalni komite ICOMOS, Društvo 20. stoletja iz Londona (C20 Society) in Docomomo International. Mednarodna organizacija Europa Nostra, katere osnovno poslanstvo je varovanje in promoviranje evropske kulturne in naravne dediščine, je Plečnikov stadion uvrstila v program 7 najbolj ogroženih območij evropske dediščine 2020, "ker mu grozi, da bo zaradi neprimernih razvojnih načrtov izgubljen".

 

 

Podžupanova izjava se zaključi z "Zato se že desetletje ohranja mrtvi tek sprtih strani in nasprotnih pogledov za oživitev spomenika, ki medtem sameva in propada." V resnici lahko trdimo, da je v primeru Plečnikovega stadiona ohranjanje mrtvega teka za ohranitev spomenika, ki sicer žal že 12 let sameva in počasi propada za gradbiščnimi ograjami, ki jih je postavil novi lastnik, celo del rešitve za nacionalni spomenik. To pomeni, da Plečnikov stadion še vedno stoji,  ohranjeni so še vsi varovani elementi spomenika.  Stadion je še vedno mogoče popolnoma obnoviti skladno z dobro spomeniško varstveno prakso in ga obnovljenega ponuditi javnosti v ponovno uporabo. Če bi bil projekt BŠP že v izvajanju ali celo že izveden, o Plečnikovem stadionu pač ne bi bilo več mogoče govoriti.

 

 

Zavrniti je potrebno prejudiciranje Mestne občine Ljubljana - MOL, da bi bil Plečnikov stadion že zdavnaj obnovljen in bi bil lahko tudi že uvrščen na npr. UNESCO-v seznam svetovne kulturne dediščine, "če bi državni organi v zadnjih desetih letih sodelovali z družbo BŠP". Zopet želimo poudariti, da projekt BŠP po vseh slovenskih in mednarodnih standardih varovanja kulturne dediščine, ne pomeni prenove spomenika, ampak njegovo uničenje. Po izvedbi projekta BŠP Plečnikov stadion ne bi več izpolnjeval kriterijev niti za kulturno dediščino, kaj šele za kulturni spomenik državnega pomena. Slovenija bi izgubila del svojega nacionalnega bogastva, Ljubljana pa bi ostala brez ene ključnih arhitekturnih stvaritev Plečnikove Ljubljane. Definitivno pa nov kompleks z le nekaj ohranjenimi elementi Plečnikove arhitekture nikakor ne bi zadostil izjemno zahtevnim kriterijem za uvrstitev dediščine na UNESCO-v seznam svetovne kulturne dediščine. 

 

 

Izvedba projekta BŠP bi praktično pomenila tudi popolno pozidavo obstoječih zelenih športnih površin na prostem sredi gosto naseljenega območja v Ljubljani, kar pomeni  nedopustno oškodovanje javnega interesa na račun zasebnih koristi. DAL se zavzema za obnovo Plečnikovega stadiona v izvirni obliki in za to, da obnovljen zopet postane za širšo publiko odprt športni park v javni lasti, torej za javno korist. Zato je od MOL skrajno nekorektno, da DAL očita zavzemanje za ohranitev stadiona "brez izkazanih realnih virov financiranja za prenovo spomenika"

 

 

Zavod za varstvo kulturne dediščine - ZVKDS, ki se nadvse trudi opravičiti pozitivno mnenje k projektu BŠP, pa se je s svojo izjavo dobesedno osmešil, še huje, osramotil je našo državo: "Europa Nostra....svoje mnenje izdaja predvsem v luči idealnih razmer ohranjanja kulturne dediščine v razviti Evropi. Naš zavod pa mora pri vodenju postopkov in odločanju upoštevati vso veljavno zakonodajo v RS, od odlokov, do prostorskih predpisov in ostalih zakonskih določil, se pravi razmere, ki so na področju varovanja in ohranjanja kulturne dediščine daleč od idealnih". Izjavo se da razumeti, kot da Slovenija ne spada v razvito Evropo. Nedopustno je pritoževanje Zavoda, da je pri vodenju postopkov potrebno upoštevati vso veljavno zakonodajo v RS - kot, da bi bil to svetovni unikum in ne običajna praksa v vsaki pravni državi!!  Poleg  tega je nekorektno pripisovati slabe razmere na področju varovanja in ohranjanja kulturne dediščine v Sloveniji področni zakonodaji, ki je v veliki meri skladna z mednarodno veljavnimi  standardi in predpisi. Slabe razmere so posledica pomanjkanja (predvsem politične) volje, da bi se veljavna zakonodaja dosledno izvajala, kršitve pa niso primerno sankcionirane. Glede na nedavno izdano pozitivno mnenje k projektu BŠP, ki v veliki meri krši v Odloku predpisani varstveni režim za Stadion za Bežigradom, se slabe prakse poslužuje tudi (del) ZVKDS. S takim delovanjem pa sam aktivno pripomore pri ustvarjanju neidealnih razmer na področju ohranjanja kulturne dediščine v Sloveniji. 

 

 

Lahko trdimo, da je med glavnimi krivci za današnje sramotno stanje Plečnikovega stadiona prav ZVKDS, ki neprimernemu projektu za prenovo spomenika vedno znova izdaja soglasja (po novem pozitivna mnenja) in s tem vedno znova potrjuje investitorjevo prepričanje, da je njegov megalomanski projekt primeren za prenovo spomenika. Če bi ZVKDS korektno opravil svojo  nalogo in v izdanih kulturno-varstvenih pogojih dosledno sledil predpisanemu varstvenemu režimu iz Odloka, k aktualnemu projektu BŠP pa izdal negativno mnenje, bi projekt že v samem začetku zaustavil. In danes se ne bi spraševali, ali bomo imeli Plečnikov ali Pečečnikov stadion.

 

 

Del odgovornosti za to, da stadion že 12 let sameva in propada, nosi tudi MOL, ki že več kot desetletje aktivno podpira projekt BŠP. Na osnovi projekta BŠP je sprejela OPPN (občinski podrobni prostorski načrt) za območje Bežigrajskega stadiona,  družbi BŠP pa znova in znova podaljšuje obstoj (nazadnje septembra l. 2019).

 

 

Velik del krivde pa lahko pripišemo tudi državi, ki je dopustila, da je družbena lastnina l. 2007 prešla pretežno v zasebne roke. Zganila se ni niti po razglasitvi Stadiona za Bežigradom za spomenik državnega pomena l. 2009, katerega obstoj najbolj ogroža prav aktualni projekt trenutnega lastnika, družbe Bežigrajski športni park. Po 63. členu Zakona o varovanju kulturne dediščine ima država pravico do razlastitve lastnika, če so spomenik ali njegove zavarovane vrednote ogrožene in če njihove ohranitve ni mogoče doseči na drug način oziroma če ni mogoče na drug način zagotoviti dostopnosti spomenika v skladu z aktom o razglasitvi.

 

 

Joc Pečenik, predstavnik večinskega lastnika družbe BŠP, je v radijski oddaji ARS-kulturna panorama (4.4.2020) jasno povedal, da ga prenova spomenika ne zanima: "Projekt v izvirni obliki je lahko spomenik, ne more pa biti projekt, ki bo v naslednjih 50-ih letih skrbel sam zase. V spomenike mi ne investiramo... Spomenike imajo čez cerkve, države v svetu, razni inštituti..." Na osnovi te izjave torej nista logični vsaj dve stvari. Prvič, zakaj se je Pečečnik sploh odločil za nakup Stadiona, ki je imel že v času nakupa (l. 2007) status kulturne dediščine, za kulturno dediščino pa velja, da so posegi v materijo vedno omejeni  s kulturno-varstvenimi pogoji? In drugič, zakaj se projekt BŠP javnosti ves čas in dosledno predstavlja kot projekt za prenovo Plečnikovega stadiona? Zakaj se investitor trudi s tem? Zakaj javnosti enostavno ne pove, da bo Plečnikov stadion praktično podrl (z izjemo nekaj arhitekturnih elementov) in na njegovem mestu gradil ogromen kompleks z raznovrstnimi vsebinami? 

 

 

Tudi ta izjava je lahko povod, da se država končno aktivira in spomenik državnega pomena pridobi v državno last.

 

 

Naša prizadevanja za ohranitev Plečnikovega stadiona pa nimajo samo ozkega namena ohranitve tega spomenika. Želimo opozoriti na splošni odnos do naše kulturne dediščine. Ne smemo dopustiti, da se odlok o razglasitvi stavbe za spomenik državnega pomena, ki varuje vrednoto dediščine pomembno za vso skupnost, tako z lahkoto ignorira zaradi kratkovidnih in parcialnih zasebnih interesov. Če bi bil na območju spomenika državnega pomena dopuščen in izveden projekt BŠP, bi bil to precedenčni primer, ki bi na hudo preizkušnjo postavil ohranjanje in varovanje nepremične kulturne dediščine v Republiki Sloveniji.Taka praksa bi tlakovala pot v nadaljnje uničevanje narodnega bogastva na Slovenskem.

 

 

 

Za Društvo arhitektov Ljubljana

 

 

pripravila Kaja Lipnik Vehovar, u.d.i.a.

 

 

Ljubljana,  15. 04. 2020

KOMENTARJI (0)
Če želite dodati svoj komentar, vas prosimo, da se prijavite oz. registrirate. Hvala.
ODPRTE HIŠE SLOVENIJE 2020 VIRTUALNO
VIRTUALNI FESTIVAL

Dobro desetletje smo vsako leto po celi Sloveniji organizirali izjemen arhitekturni festival, vsako leto smo odprli 100 odličnih arhitektur in zunanjih ureditev za tisoče obiskovalcev, da so lahko brezplačno raziskovali, spoznavali in dobili kontakte izjemnih ustvarjalcev, arhitektov, strokovnjakov in dobaviteljev kakovostne opreme in materialov. Organizirali smo strokovne ekskurzije, delavnice za otroke, razstave in arhitekturna vodenja, posebne oglede, snemali pogovorne oddaje in neumorno pisali o pomenu kakovostno grajenega in oblikovanega prostora. 

 

V aprilu bi morali organizirati 11.festival odlične arhitekture in po vsej Sloveniji odpreti vrata stavb. Na letošnji festival se je prijavilo več kot 100 odličnih arhitektov, dogovorili smo se z več kot 100 lastniki in upravljalci stavb, napisali več kot 200 predstavitvenih tekstov in organizirali že 50 prostovoljcev. Šest članska žirija je opravila svoje delo in izbrala vrhunske objekte za predstavitev na 11. festivalu OHS pod naslovom »Arhitektura za prihodnje generacije«. Tik pred izvedbo festivala, pa nas je zaustavila epidemija in nam onemogočila nadaljevanje.

 

Odločili smo se, da festival vseeno odpremo 17. 4. 2020 ob 17h na naši spletni platformi in predstavimo odlične projekte, ki so se uvrstili v letošnji program

 

VABIMO VAS, DA NAS VIRTUALNO OBIŠČETE TUKAJ!

 

Če se bo jeseni stanje umirilo in bodo vladni ukrepi dovoljevali druženje pa bomo festival v živo izpeljali med 25. – 27. septembrom 2020.

 

Odprte hiše Slovenije niso velika organizacija. Smo mikro zavod, ki ni deležen sistemskega financiranja, vendar kljub temu počnemo neverjetne stvari s skromnimi sredstvi. Smo majhna, motivirana ekipa, ki ob pomoči prostovoljcev vsako leto izpelje vrhunski dogodek, arhitekturni festival, ki je v Sloveniji edinstven.  

 

 

V času epidemije iščemo nove rešitve in načine, kako ohraniti in nadaljevati naše poslanstvo, kako podpirati skupnost in širiti znanje o pomenu kakovostne arhitekture in grajenega prostora.

 

 

Našo vizijo želimo nadaljevati skupaj z vami. Če verjamete v naše delo, vas vabim, da skupaj poiščemo nove načine sodelovanja. Pripravili smo nekaj predlogov, ki vam jih želimo predstaviti. 

 

Hvala za vaš odgovor, telefonski klic ali sporočilo že vnaprej!

 

 

Skupaj lahko zagotovimo, da je tudi (arhitekturna) prihodnost Slovenije odprta za vse!

 
KOMENTARJI (0)
Če želite dodati svoj komentar, vas prosimo, da se prijavite oz. registrirate. Hvala.
PLEČNIKOV STADION V LJUBLJANI MED 7 NAJBOLJ OGROŽENIMI OBMOČJI EVROPSKE DEDIŠČINE 2020
EUROPA NOSTRA

SPOROČILO ZA JAVNOST

Haag / Luksemburg / Bruselj, 2. april 2020

 

 

Plečnikov stadion v Ljubljani med 7 najbolj ogroženimi območji evropske dediščine 2020

 

Europa Nostra - evropski glas civilne družbe zavezane kulturni in naravni dediščini - in njena partnerska organizacija, Inštitut Evropske investicijske banke, razglašata 7 najbolj ogroženih spomenikov in dediščinskih območij v Evropi za leto 2020:

 

 

 

Plečnikov Stadion, Ljubljana, SLOVENIJA

Eni najzgodnejših tovrstnih stavb v Evropi, zgrajeni leta 1925 po načrtih priznanega arhitekta Jožeta Plečnika, grozi, da bo zaradi neprimernih razvojnih načrtov izgubljena.

 

 

Nacionalno gledališče Albanije, Tirana, ALBANIJA

Izjemen primer modernistične italijanske arhitekture iz tridesetih let prejšnjega stoletja, ki je eno najvidnejših kulturnih središč v državi, se sooča z neposredno grožnjo rušenja.

 

 

Grad Jezeří, Horní Jiřetín, ČEŠKA

Baročni grad, ki je bil prizorišče prve zasebne predstavitve Beethovnove 3. simfonije leta 1804, je v močno propadajočem stanju.

 

 

Grad Sammezzano, Toskana, ITALIJA

Osupljivo lepa zgodovinska zgradba eklektičnega sloga, značilnega za orientalistični arhitekturni stil poznega 19. stoletja, je postala žrtev zanemarjanja in vandalizma.

 

 

Blok Y, vladna četrt, Oslo, NORVEŠKA

Modernistična stavba iz šestdesetih let prejšnjega stoletja, na kateri so znane Picassove freske, je bila poškodovana v terorističnem napadu leta 2011, zdaj pa naj bi bila porušena.

 

 

Elektrarna Szombierki, Bytom, POLJSKA

Modernistični elektrarni iz leta 1920 grozi nevarnost rušenja, kljub prizadevanjem, da bi to območjepostalo inkubator kreativnih industrij.

 

 

Beograjska trdnjava in njena okolica, Beograd, SRBIJA

Avtentičnost in integriteto impresivne trdnjave, ki je na poskusni seznam Unesca uvrščena kot del največje vseevropske transnacionalne svetovne dediščine Meje rimskega cesarstva,ogroža škodljiv projekt izvedbe kabinske žičnice.

 

 

 

 

Strokovnjaki, predstavniki organizacije Europa Nostra in Inštituta Evropske investicijske banke, bodo skupaj z nominatorji ter drugimi partnerji obiskali navedena spomeniška območja in se srečali s ključnimi deležniki. Multidisciplinarne ekipe bodo zagotovile strokovno svetovanje, opredelile bodo možne vire financiranja in pomagale pridobiti široko podporo pri reševanju teh dediščinskih znamenitosti. Oblikovale bodo priporočila za ukrepanje in z njimi seznanile širšo javnost.

  

Izvršni predsednik organizacije Europa Nostra, prof. Dr. Hermann Parzinger, je izjavil: „Seznam sedmih najbolj ogroženih 2020 obsega širok izbor dediščinskih območij, ki se soočajo z raznolikimi vrstami resnih groženj. Vsi ti zakladi dediščine pripovedujejo evropsko zgodbo, ki je del naše skupne kulture in zgodovine. Z uvrstitvijo na naš seznam pošiljamo lokalnim skupnostim in aktivistom močno sporočilo solidarnosti: vaša prizadevanja za ohranitev teh območij imajo podporo našega širokega gibanja za evropsko dediščino."

  

Dekan Inštituta Evropske investicijske banke Francisco de Paula Coelho je dejal: „Inštitut EIB znova s ponosom podpira program 7 najbolj ogroženih. S postavitvijo teh območij v središče pozornosti igra program 7 najbolj ogroženih ključno vlogo pri zaščiti največjih dobrin Evrope: njene kulturne raznolikosti in dediščine."

 

Nominacije so predložili civilna družba ali javni organi, ki so del mreže članic in pridruženih organizacij iz celotne Evrope. Odbor organizacije Europa Nostra je izmed štirinajstih dediščinskih območij, ki jih je v ožji izbor vključil strokovni svet ( panel of experts), izbral 7 najbolj ogroženih območij za leto 2020. Izbor je bil narejen na osnovi kriterija izjemnega pomena dediščine in kulturne vrednosti posameznega območja, pa tudi na podlagi neposredne nevarnosti, s katero se območja soočajo. Kot ključna dodana vrednost je bila upoštevana raven angažiranosti lokalnih skupnosti ter zavzetost javnih in zasebnih zainteresiranih deležnikov za ohranitev dediščine. Dodaten kriterij za izbor je bil še potencial dediščinskih območij, da delujejo kot katalizator za trajnostni socialno-ekonomski razvoj tako lokalno kot v širši regiji.

 

Program 7 najbolj ogroženih vodi Europa Nostra v sodelovanju z Inštitutom Evropske investicijske banke. Ima tudi podporo programa Ustvarjalna Evropa (Ceative Europe) Evropske unije. Ta program, ki se je začel leta 2013, je del kampanje civilne družbe za reševanje ogrožene evropske dediščine. Ozavešča, pripravlja neodvisne ocene in predlaga priporočila za ukrepanje. Čeprav ne zagotavlja neposrednega financiranja, uvrstitev ogrožene dediščine v program pogosto služi kot katalizator in spodbuda za mobilizacijo potrebne javne ali zasebne podpore, vključno s financiranjem. Tukaj ( here) lahko preberete nekaj "uspešnih zgodb" o pozitivnih učinkih programa.

 

Od leta 2020 se bo ta program izvajal vsako leto. Razpis za nominacije za program 7 najbolj ogroženih 2021 bo objavljen junija 2020.

 

 

 

 

Plečnikov stadion, Ljubljana, SLOVENIJA

 

Izvedba neprimernih razvojnih načrtov bi pomenila uničenje integritete Plečnikovega stadiona. Stadion, ki je bil zgrajen leta 1925, je eden najstarejših objektov zgrajenih za športne in gimnastične namene v Sloveniji, in tudi eden najzgodnejših tovrstnih objektov v Evropi. Z opečnim zidom ograjena arena objekta na prostem ima obliko podkve povzeto iz starodavnih amfiteatrov, celoto pa poleg arene sestavljajo še v raščen teren vgrajene tribune, kolonada na vzhodni strani, tribune s stebri na zahodni strani in dva glasbena paviljona. Stadion je mojstrovina arhitekta Jožeta Plečnika. 

 

Plečnik je v veliki meri zaslužen za današnjo podobo Ljubljane in velja za enega najpomembnejših arhitektov 20. stoletja v Srednji Evropi. Vsa Plečnikova dela v Ljubljani so proglašena za spomenike državnega pomena. 

 

Do leta 2007 je bil stadion redno v uporabi. Novi lastnik načrtuje odstranitev skoraj vseh originalnih elementov spomenika in na njegovem mestu gradnjo novega stadiona. Načrtovane so obsežne nove gradnje, kot so hotelska stolpnica, poslovni objekti in trgovski center. Slovenska vlada je izbor Plečnikovih del v Ljubljani nominirala za vpis na Unescov seznam svetovne dediščine. Smiselno bi bilo, da bi bil v bližnji prihodnosti Plečnikov stadion vključen v to pomembno nominacijo. To bi zagotovo pomenilo manj negotovo prihodnost spomenika.

 

Plečnikov stadion je nominiralo Društvo arhitektov Ljubljana, ki si prizadeva za ohranitev spomenika v izvirni obliki.

 

 

 

  

 

VEČ INFORMACIJ:

 

www.europanostra.org/europe-7-most-endangered-heritage-sites-2020-announced

  

 

www.7mostendangered.eu

 

 

VISOKORESOLUCIJSKE FOTOGRAFIJE

 

 

VIDEO

  

 

VIDEO PLEČNIKOVEGA STADIONA

 

 

 

 

 

Osnovne informacije 

 

Europa Nostra je glas civilne družbe, ki se je zavezala varovanju in promociji evropske kulturne in naravne dediščine. V vseevropsko federacijo nevladnih organizacij, ki so zavezane ohranjanju dediščine, in ki jo podpira široka mreža javnih inštitucij, zasebnih podjetij in posameznikov, je vključenih več kot 40 držav. Ustanovljena je bila leta 1963, danes pa je priznana kot najbolj reprezentativna dediščinska mreža v Evropi. 

 

Europa Nostra si prizadeva za reševanje ogroženih evropskih spomenikov, dediščinskih območij in krajin, še posebej je temu namenjen program 7 najbolj ogroženih (7 Most Endangered programme). Odličnost slavi s podelitvijo nagrad European Heritage Awards / Europa Nostra Awards. Europa Nostra skozi participatorni dialog z evropskimi ustanovami in z usklajevanjem Evropske zveze za dediščino 3.3. (European Heritage Alliance 3.3) pomembno prispeva k oblikovanju in izvajanju evropskih strategij in politik, ki so povezane z dediščino. Europa Nostra je bila tudi ena izmed pobudnikov in organizatorjev evropskega leta kulture 2018 (European Year of Cultural Heritage 2018).

 

Inštitut Evropske investicijske banke (European Investment Bank Institute) - EIB-I je bil ustanovljen v skupini EIB (Evropska investicijska banka in Evropski investicijski sklad) za spodbujanje in podporo socialnih, kulturnih in akademskih pobud z evropskimi zainteresiranimi stranmi ter širšo javnostjo. To je ključni steber skupnosti in državljanske angažiranosti skupine EIB. Več informacij na povezavi http://institute.eib.org

 

 

Ustvarjalna Evropa (Creative Europe) je program EU, ki je namenjen promociji evropskih kulturnih in ustvarjalnih sektorjev ter povečanju njihovega prispevka k rasti in novim delovnim mestom. S proračunom v višini 1.46 miljarde EUR za obdobje 2014 - 2020 podpira organizacije, ki delujejo na področju dediščine, uprizoritvenih umetnosti, likovnih umetnosti, interdisciplinarnih umetnosti, založništva, filma, televizije, glasbe in video iger, pa tudi več deset tisoč umetnikov, kulturnih in avdiovizualnih strokovnjakov. Financiranje jim omogoča, da delujejo po vsej Evropi, da dosežejo novo občinstvo in razvijajo nove veščine, potrebne v digitalni dobi.

 

 

 

KONTAKTI:

Društvo arhitektov Ljubljana

Jadranka Grmek, jadranka.grmek@genius-loci.si

M. +386 41 664 106

 

Kaja Lipnik Vehovar, velika@t-2.net

M. +386 40 425 969

 

Europa Nostra

Joana Pinheiro, jp@europanostra.org

T. +31 70 302 40 55; M. +31 6 34 36 59 85

 

European Investment Bank Institute

Bruno Rossignol, bruno.rossignol@eib.org

T. +352 43 797 07 67; M. +352 62 134 58 62

 

 

SPOROČILO ZA JAVNOST

 

KOMENTARJI (0)
Če želite dodati svoj komentar, vas prosimo, da se prijavite oz. registrirate. Hvala.
PLEČNIKOV ALI PEČEČNIKOV STADION
IZJAVA DRUŠTVA ARHITKETOV LJUBLJANE

Europa Nostra ‐ Evropski glas civilne družbe zavezane kulturni in naravni dediščini ‐ in njena partnerska organizacija, Inštitut Evropske investicijske banke sta razglasila 7 najbolj ogroženih spomenikov in dediščinskih območij v Evropi za leto 2020. Med izbranimi je tudi Plečnikov Stadion, Ljubljana, SLOVENIJA. Eni najzgodnejših tovrstnih stavb v Evropi, zgrajenih leta 1925 po načrtih priznanega arhitekta Jožeta Plečnika, grozi, da bo zaradi neprimernih razvojnih načrtov izgubljena. Strokovnjaki, predstavniki organizacije Europa Nostra in Inštituta Evropske investicijske banke, bodo skupaj z nominatorji ter drugimi partnerji obiskali spomeniško območje in se srečali s ključnimi deležniki. Multidisciplinarne ekipe bodo zagotovile strokovno svetovanje, opredelile bodo možne vire financiranja in pomagale pridobiti široko podporo pri reševanju dediščinske znamenitosti. Oblikovale bodo priporočila za ukrepanje in z njimi seznanile širšo javnost. 

 

 

 

V obrazložitvi je navedeno: 

 

 

"Do leta 2007 je bil stadion redno v uporabi. Novi lastnik načrtuje odstranitev skoraj vseh originalnih elementov spomenika in na njegovem mestu gradnjo novega stadiona. Načrtovane so obsežne nove gradnje, kot so hotelska stolpnica, poslovni objekti in trgovski center. Slovenska vlada je izbor Plečnikovih del v Ljubljani nominirala za vpis na Unescov seznam svetovne dediščine. Smiselno bi bilo, da bi bil v bližnji prihodnosti Plečnikov stadion vključen v to pomembno nominacijo; to bi zagotovo pomenilo manj negotovo prihodnost spomenika. 

Izvedba neprimernih razvojnih načrtov bi pomenila uničenje integritete Plečnikovega stadiona. Stadion, ki je bil zgrajen leta 1925, je eden najstarejših objektov zgrajenih za športne in gimnastične namene v Sloveniji, in tudi eden najzgodnejših tovrstnih objektov v Evropi. Z opečnim zidom ograjena arena objekta na prostem ima obliko podkve povzeto iz starodavnih amfiteatrov, celoto pa poleg arene sestavljajo še v raščen teren vgrajene tribune, kolonada na vzhodni strani, tribune s stebri na zahodni strani in dva glasbena paviljona. Stadion je mojstrovina arhitekta Jožeta Plečnika. 

Plečnik je v veliki meri zaslužen za današnjo podobo Ljubljane in velja za enega najpomembnejših arhitektov 20. stoletja v Srednji Evropi. Vsa Plečnikova dela v Ljubljani so proglašena za spomenike državnega pomena."

 

 


Plečnikov stadion je v program 7 najbolj ogroženih organizacije Europa Nostra nominiralo Društvo arhitektov Ljubljana. Za razumevanje nominacije, dodajamo ugotovitve in stališča IO DAL. 

 

 

 

 

 

Že veliko let poteka priprava dokumentacije za prenovo Plečnikovega stadiona, ves čas v vidu ohranjanja arhitekturnega spomenika. Dejstvo, da naj bi bil na voljo denar za prenovo, bi nas moralo veseliti. Vendar ni tako. 

 

 

Postopek izdaje gradbenega dovoljenja spremlja veliko pritožb, strokovnih polemik in protislovij pri razumevanju predpisov. Na eni strani so zagovorniki prenove, pri kateri se le sanira in obnovi poškodovano ter dotrajano stavbno tkivo in okolico, na drugi strani so lastnikove oziroma investitorjeve želje po revitalizaciji območja, ki vključuje aktivno poseganje v spomeniško dediščino. Predvideva »popravilo« z obsežnimi dopolnitvami. Na izredni lokaciji sredi mesta bi se zgradil nov velik kompleks, obogaten z nekaj ohranjenimi stavbnimi elementi Plečnikove mojstrovine. 

 

 

V javnosti poznan projekt Bežigrajski športni park (BŠP), ki se praviloma predstavlja kot projekt za prenovo Plečnikovega stadiona, žal, enako kot tudi veljavni občinski podrobni prostorski načrt, grobo krši usmeritve Odloka o razglasitvi del arhitekta Jožeta Plečnika v Ljubljani za kulturni spomenike državnega pomena. Upoštevano ni celostno ohranjanje imenovanih varovanih elementov spomenika, ohranjanje vedut na spomenik ali iz spomenika na okolico, niti prepoved postavljanja ali gradnje trajnih ali začasnih objektov v območju spomenika in njegovi bližnji okolici. 

 

 

V zadnjem času smo bili seznanjeni, da je bil prvotni projekt, ki je doživel veliko kritik, oblikovno nekoliko korigiran, prvotno predvideni program pa je večinoma ostal. Januarja 2020 je bilo k projektu BŠP ponovno pridobljeno pozitivno mnenje ZVKDS. Postopek izdaje gradbenega dovoljenja je v zadnji fazi, le pristojni upravni organ za gradbene zadeve še ni zagotovil obveznega javnega vpogleda v projektno dokumentacijo. 

 

 

Z zadnjo verzijo projekta, kjer naj bi bila zagotovljena skladnost z vsemi predpisi in odloki, javnost še ni bila seznanjena. Glede na izpostavljenost tematike, pomen in ikoničnost objekta, bi bilo prav, da investitor predstavi rešitve v javnih občilih. 

 

 

Sprašujemo se, ali bo, če se sedanjih namer ne ustavi, po izvedbi načrtovanih posegov, sploh še mogoče govoriti o Plečnikovem stadionu ali bomo lahko govorili o Pečečnikovem stadionu. Od "genius loci" sedanjega Plečnikovega stadiona ne bo ostalo ničesar in spomenik državnega pomena bomo izgubili za zmeraj. 

 

 

Danes je stadion od okolice oddvojen, zaprt prostor, v katerega večina Ljubljančanov nikoli ali pa že zelo dolgo ni vstopila. Zato javnost težko razume nastala nesoglasja med zagovorniki ohranitve kulturne dediščine v izvirni obliki in investitorjem, "načrtovalcem bodočnosti". Razen reklamnih panojev na gradbiščnih ograjah in z grafiti onečaščenih arkad ob Dunajski cesti tam pač ni ničesar. 

 

 

Investitor ponuja veliko novega. Tribune bi bile nadzidane, igrišče bi bilo mogoče celo pokriti, spodaj bi bilo do pet kletnih etaž, zgrajeni bi bili poslovni stolpiči ob Fondovih blokih, hotelska stolpnica visoka 72m, urejena bi bila okolica. Tega, da bi bil glavni vhod na stadion relativno daleč od glavne ceste blizu osnovne šole, eden od uvozov v podzemne garaže pa v neposredni bližini otroškega igrišča pred šolo, pa se ne problematizira. 

 

 

Vendar tisti, ki delujemo na področju arhitekture in urbanizma, ter drugi, ki to sfero umetnosti in urejanja prostora znajo ceniti, vemo, da obstoja dobra alternativa. Gre za klasično obnovo kulturnega spomenika, ki bo zagotovila, da ne bo za zmeraj izginila arhitekturna mojstrovina ter pred pozidavo do danes ubranjena zelena površina, potencial za oddih in rekreacijo v središču mesta. Želimo, da se prenovo izvede po pravilih stroke in da se stadion ohrani v prvotni obliki. 

 

 

K javnemu izrekanju in podpori za ohranitev originalne podobe Plečnikovega stadiona vabimo najširšikrog meščanov, športnih društev, stroko, ... 

 

 

Menimo, da v javnosti do danes ni prišlo do bolj jasnega odnosa do tega kulturnega spomenika tudi zato, ker je na eni strani investitor z močno medijsko podporo, na drugi strani pa krog strokovnih zagovornikov ter okoliških prebivalcev. Stadion, kot izredna vrednota, ni več prisoten v širši mentalni podobi mesta. Zadnje čase ga ljudje bolj poznajo po tem, da se uspešnemu podjetniku Jocu Pečečniku nasprotuje v imenu varovanja kulturne dediščine. 

 

 

Sprašujemo se, ali nam mora kljub razglasitvi Plečnikovega stadiona za spomenik državnega pomena, kljub obsežnim določilom o varovanju tovrstne arhitekture, kljub v imenu države pripravljenemu predlogu drugih Plečnikovih mojstrovin za uvrstitev na Unescov seznam, evidentnemu neskladju zasebnega in javnega interesa, ravno tujina pokazati in obraložiti kaj imamo, ter to zaščititi pred nami samimi? 

 

 

Slovenci smo zelo ponosen narod, še posebej, ko gre za naše skupne vrednote ali vrline posameznikov, ki izhajajo iz našega okolja. Bomo zmogli biti takšni tudi pri zaščiti in spoštovanju naše skupne arhitekturne dediščine, ki je lastnina vseh, ki je ni mogoče kupiti ali poustvariti in je kulturna, duhovna vrednota, ki nam jo je zapustil mojster Plečnik? 

 

 

IO DAL se s tem člankom ne želi spuščati v korektnost pravnega postopka in medsebojne skladnosti ZUP, GZ , ZUreP, ZVO, ZVKD‐1, OPN, OPPN in vseh drugih odlokov in predpisov, na katere se navezuje obravnava in izdaja dovoljenj v postopku pridobivanja gradbenega dovoljenja zaposege na območju Plečnikovega stadiona. Menimo, da je to problematika, s katero se morajo ukvarjati pristojne službe. Na MOP in na MK pa smo poslali zahtevek, da se razveljavi ljubljanski odlok za OPPN za BŠP (Plečnikov stadion). 

 

 

Izvršni odbor Društva arhitektov Ljubljana,  Ljubljana, april 2020

KOMENTARJI (0)
Če želite dodati svoj komentar, vas prosimo, da se prijavite oz. registrirate. Hvala.
COVID-19 IN DELAVCI V KUTURNEM IN KREATIVNEM SEKTORJU
ANKETA

Delimo anketo o vplivu Covid-19 krize na delavce, ki delujete v kulturnem in kreativnem sektorju v Sloveniji, ki jo je pripravil Poligon - kreativni center v sklopu Partnerske mreže CzK 2020. 

 

Gre za prvo obsežno tovrstno raziskavo pri nas, s katero želimo ugotoviti, kako se delavci v KKS spoprijemate s spremenjenimi pogoji dela. Ti podatki nam bodo omogočili oblikovati smiselna priporočila in načrtovati akcije, kako vam ustrezno pomagati.

 

Anketa ti bo vzela 20 minut. Zbiranje podatkov je anonimno, zato bodi karseda iskren-a. Potrebujemo vsaj 1000 rešenih anket, zato prosimo, če anketo posreduješ tudi svojim sodelavcem in kolegom.

 

Anketa >>

_________

Projekt v produkciji kreativnega centra Poligon je del Partnerske mreže Platforme Center za kreativnost. Projekt sofinancirata Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in Republika Slovenija.

KOMENTARJI (0)
Če želite dodati svoj komentar, vas prosimo, da se prijavite oz. registrirate. Hvala.
ATLAS OF PLANS
IGRA

Za čas "od doma" igrica prepoznavanja stavb iz tlorisa: https://atlasofplans.herokuapp.com

KOMENTARJI (0)
Če želite dodati svoj komentar, vas prosimo, da se prijavite oz. registrirate. Hvala.
INDUSTRIJSKA DEDIŠČINA
FOTOGRAFSKI NATEČAJ

Galerija Photon – Center za sodobno fotografijo letos ponovno prireja festival Fotonični trenutki – mesec fotografije, ki se v svoji 9. ediciji odpira 16. junija v Cankarjevem domu, programsko pa poteka na različnih prizoriščih po Ljubljani. Tematski fokus letošnjega festivala bo evropska industrijska dediščina 20. stoletja skozi prizmo fotografije in sorodnih medijev. Postavljamo vprašanje, v kakšnem smislu zmore fotografija prispevati k našemu razumevanju preteklih arhitekturnih in industrijskih prizadevanj, ki so do danes že ali še bodo postala kulturna dediščina – a na drugi strani morda zgolj spregledana zapuščina. Vse omenjeno bosta predstavili osrednji razstavi – mednarodna skupinska razstava Betonske sanje in razstava legendarnega avtorskega para Bernda in Hille Becher. 

 

 

V sklopu festivala bo uprizorjena tudi razstava natečaja na temo industrijske dediščine. Navodila za prijavo so navedena spodaj, lahko pa obiščete tudi objavo razpisa na naši spletni strani https://photon.si/mednarodni-natecaj-na-temo-industrijske-dediscine/. Rok za oddajo prijav je 30. april 2020.

 

 

FOTOGRAFSKI NATEČAJ NA TEMO INDUSTRIJSKE DEDIŠČINE 

 


Groba definicija žanra arhitekturne fotografije je fotografiranje stavb in ostalih podobnih struktur, ki je estetska in hkrati pravilna/natančna reprezentacija predstavljenih objektov. Za namen našega natečaja na temo industrijske dediščine bomo omenjeno definicijo po eni strani omejili - na industrijsko (arhitekturno in materialno!) dediščino, ki je produkt industrializacije od poznega 18. stoletja vse do konca 20. stoletja. Vendar pa jo bomo po drugi strani tudi razširili, saj želimo vključiti dela, ki to dediščino tematizirajo skozi zgodovino, spomin, tradicije ali osebne zgodbe, ali v širšem smislu stanja naše civilizacije, zlasti skozi ekološko prizmo.
 

 


Ker industrializacija v urbanističnem smislu pripada mestom, nas zanimajo tudi zgodbe mest, ki so povezane z industrijo, najsi gre za transformacije predelov mest in objektov ali zgodbe socialnih skupin, povezanih z razvojem ali propadom industrije. V tem smislu bi v grobem ločili štiri razpisne skupine:

  • industrijska dediščina kot arhitektura (fotografije eksterierjev in interjerjev, stavb, arhitekturnih detajlov ipd.).
  •  materialna industrijska dediščina (fotografije mehanizacije, opreme, vozil ipd.),
  • industrijska dediščina kot okoljska-ekološka dediščina (degradirana okolja, še delujoči nekdanji onesnaževalci ipd.).
  • fotografske zgodbe, ki so v najširšem smislu povezane z industrializacijo (posnetki delavskih četrti, posnetki nekdanjih delavcev, brezposelnih ipd.).

 

 

Razstava
Mednarodna žirija bo izbrala dela petih avtorjev, ki bodo predstavljena na skupinski razstavi v Ljubljani, v sklopu festivala med 16. junijem in 18. julijem 2020. Izbrani peterici avtorjev/ic se pokrije do 200€ produkcijskih sredstev za izdelavo del. Razstava bo pospremljena z manjšim razstavnim katalogom in bo po Ljubljani potovala v Galerijo Photon na Dunaju.
 

 

Navodila natečaja
Sprejemamo tako formalno-tehnično kot avtorsko raznolike pristope na omenjene teme. Natečaj je odprt za avtorice in avtorje do 35. leta starosti (vključujoč letnik rojstva 1985).

 


 
Prijava naj vsebuje:                                   
• Avtorski portfolio največ dveh zaključenih avtorskih projektov ali projektov v procesu, vsak lahko vsebuje min. 3 in max. 20 fotografij, v resoluciji vsaj 1800 pikslov po daljši stranici v PDF ali JPG formatu.
• Kratko vsebinsko utemeljitev prijave (obvezno v angleškem jeziku) do max. 1500 znakov ter opredelitev kategorij pod katere se uvrščajo posamezni prijavljeni projekti.
• Kratko biografijo prijavitelja/ice.
• Dodatne tehnične specifikacije: formate in dimenzije del, optimalni način predstavitve v razstavnem formatu.
 

 

Pošiljanje prijave:
Celotna prijava naj bo zapakirana v eni zip datoteki in naj bo poimenovana po principu:
Ime_Priimek_NaslovProjekta.zip
Zip datoteko pošljite preko prijavnega obrazca na http://bit.ly/IH2020
V primeru morebitnih težav pri oddajanju prijave nam prosim to javite na  info@photon.si.
 

 

Rok za prijavo:
Prijavitelji/ce naj prijave pošljejo najkasneje do 30. 4. 2020.
Kandidati bodo o rezultatih natečaja obveščeni najkasneje do 30. 5. 2020.

 

Kontakt:
Za dodatne informacije smo na voljo na elektronskem naslovu: foto@virginiavrecl.com in tel. številki +386 59 977907 (delavniki, med 12. in 18. uro); kontaktna oseba: Virginia Vrecl.

 

 

KOMENTARJI (0)
Če želite dodati svoj komentar, vas prosimo, da se prijavite oz. registrirate. Hvala.
VRTEC KAMNITNIK
PREDSTAVITEV

VRTEC KAMNITNIK

 

Kako uresničiti kakovosten projekt vrtca ali šole?

 

 

Vabimo vas na predstavitev vrtca Kamnitnik, kjer bomo skupaj z različnimi sogovorniki predstavili tiste temelje projekta, ki so bili ključni za kakovostno realizacijo: od arhitekturne zasnove do dialoga z naročnikom in poznavanjem vpliva kakovosti notranjega prostora na otroka.

 

 

Dogodek bo v torek, 17. 3. 2020, od 9. – 11. ure, v zbornici vrtca Kamnitnik v Škofji Loki. Namenjen je arhitektom, ki se ali se boste v prihodnje srečali z načrtovanjem vrtca ali šole. Pridobili boste izkušnjo ter nove uporabne informacije na primeru odlične prakse, s pomočjo katerih boste nadgradili svoje znanje o tem, kako načrtovati kakovosten vrtec/šolo.  Več…

 

 

Prijave sprejemamo do 13.3.2020 na naslovu: https://forms.gle/PCnKN8wjw62Wc3kQ8

 

 

Več informacij na info@odprtehiseslovenije.org

 

 

Vljudno vabljeni!                                           

 

OHS

 
KOMENTARJI (0)
Če želite dodati svoj komentar, vas prosimo, da se prijavite oz. registrirate. Hvala.
ARHITEKTURA. SKULPTURA. SPOMIN. UMETNOST SPOMENIKOV JUGOSLAVIJE 1945–1991
RAZSTAVA

 V ponedeljek, 9. marca 2020, vas ob 20. uri vabimo v Galerijo DESSA na odprtje razstave 

 

 

Arhitektura. Skulptura. Spomin / Architecture. Sculpture. Remembrance.

 

Umetnost spomenikov Jugoslavije 1945–1991 / The Art of Monuments of Yugoslavia 1945–1991

 
 
 

V galeriji DESSA ter uredništvih revije AB – Arhitektov bilten in platforme Architectuul smo sredi marca 2019 pričeli pripravljati razstavo in publikacijo z naslovom Arhitektura. Skulptura. Spomin – Umetnost spomenikov Jugoslavije 1945–1991. Kustosi smo na podlagi visoke arhitekturno-umetniške vrednosti objektov in izjemne kontemplativnosti prostorskih zasnov izbrali 33 spomenikov oziroma spominskih kompleksov iz vseh republik in avtonomnih pokrajin nekdanje Jugoslavije. Kar je bilo težka naloga, saj je izjemnih spominskih stvaritev na tem območju še mnogo več. Razstavo smo pripravili v sodelovanju s strokovnjaki – pisci, fotografi in institucijami s področja nekdanje Jugoslavije in tudi širše, s katerimi smo položili temelje sodelovanja v prihodnje. Z razstavo želimo pokazati in ovrednotiti izjemnost arhitekture jugoslovanskih spomenikov, ki jo poleg estetske in konstrukcijske inovativnosti nadgrajuje samosvoj umetniški izraz.

 
 

Kustosi

Boštjan Bugarič, Kristina Dešman, Maja Ivanič, Špela Kuhar, Eva Mavsar, Špela Nardoni Kovač, Damjana Zaviršek Hudnik

 

 

VEČ O RAZSTAVI

 
KOMENTARJI (0)
Če želite dodati svoj komentar, vas prosimo, da se prijavite oz. registrirate. Hvala.
CONSTRUCTIVE ALPS
MEDNARODNA ARHITEKTURNA NAGRADA

ROK ZA PRIJAVE PODALJŠAN DO 18. MARCA

 

Iščejo se primeri dobre prakse na področju trajnostne gradnje!

________

Natečaj za mednarodno arhitekturno nagrado »Constructive Alps« je namenjen iskanju najprodornejših projektov trajnostne gradnje in prenove v Alpah. Najboljše med njimi bomo predstavili na potujoči razstavi ter razpravljali o njih temeljito z raznoličnimi občinstvi in z našimi prepričanimi podporniki pri iskanju idej, kako iti odločno naprej. Nagrada »Constructive Alps« je prispevek k trajnostnemu razvoju alpskega prostora. Arhitekti, arhitektke, investitorji in investitorke, ki bi želeli oz. želele sodelovati na natečaju za mednarodno arhitekturno nagrado »Constructive Alps«, vljudno vabimo, da nam svoje projektne prispevke trajnostne gradnje ali prenove posredujejo med 14. 1. in 14. 3. 2020.

 

PRIJAVA

Zgodovino natečajev za mednarodno arhitekturno nagrado »Constructive Alps« so doslej zaznamovali najrazličnejši konceptualni sklopi, kot so cenitev energetske učinkovitosti in okolju prijazni gradbeni materiali, izboljšanje funkcionalnosti jedrov sosedovih vasi ali soočanje z družbenoekonomsko tematiko. Naš alpski svet se vrti naprej, a vprašanje, kako se tukajšnje skupnosti spoprijemajo s trajnostnimi izzivi na področju arhitekture, ostaja in hrepeni po odgovorih. Posledice podnebnih sprememb so več kot očitne in cilji, ki bi jih bilo treba doseči v boju proti posledicam, ostajajo neuresničeni. Urbanizacija pokrajine in odseljevanje prebivalstva s podeželja ostajata stalnica. Ekstremni vremenski dogodki, izginjanje identitete lokalne gradbene kulture, množični turizem, demografske spremembe in digitalizacija predstavljajo le nekaj vidikov spreminjajoče se stvarnosti, ki nosijo odmevne posledice in terjajo, da se nanje ustrezno odzovemo. Ali gre za glasnike temačne prihodnosti? Sigurno smo si, da temu ni tako. 

 

V tem prepričanju nas krepi nabor številnih primerov dobre prakse v obliki osupljivih, navdihujočih in prepričljivih objektov, ki so izšli izpod svinčnikov iz več kot 1.000 ustvarjalnih umov. Napočil je čas za naslednjo generacijo. Kdo razmišlja o prihodnosti gradnje v Alpah z vidika kakovosti? Kdo lahko postreže z zglednim arhitekturnim primerom družbene sloge v posamezni skupnosti? Kdo je možen uresničiti koncept udobnega bivanja brez spreminjanja površine? Kdo je zmožen pospešenega zgoščevanja novogradenj sooča z alternativnimi pristopi, ki temeljno ceni upoštevanje življenjskih ciklov in ponovno uporabo gradbenih materialov? Kdo je zasnoval nizkotehnološke (’low-tech’) gradnje, ki zasenčijo marsikatero pametno stavbo? Ali prav vaš projekt predstavlja odgovor na eno ali več omenjenih vprašanj? Podrobnejše informacije o prijavi na natečaj in za merila sodelovanja so objavljene na spletni strani www.constructivealps.net/sl

 

V okviru petega natečaja za mednarodno arhitekturno nagrado »Constructive Alps« se strokovna žirija izbira najrazličnejše projekte, temelječi na širokem spektru pristopov. Nagradni sklad tudi tokrat znaša 50.000 evrov. Denarno nagrado bodo prejeli trije najboljši prispevki, ki bodo strokovno žirijo prepričali s kakovostjo in inovativnostjo. Vsiljive in predvsem zgledno udejanjene arhitekturne zasnove v praksi bodo predstavljene na potujoči razstavi, ki bo v okviru natečaja in dogodkov gostovala po vseh državah alpskega loka.

 

K vam, cenjenim arhitektom, arhitektkam, investitorjem in investitorkam zatorej kličemo: »Naj vaše zamisli razsvetlijo vesoljni alpski svet!« 

 

Lep pozdrav.

Ekipa »Constructive Alps«

Švicarska konfederacija in Kneževina Lihtenštajn skupaj podeljujeta mednarodno arhitekturno nagrado za trajnostno gradnjo in prenovo v Alpah Constructive Alps. Univerza v Lihtenštajnu nudi strokovno pomoč žiriji pri ocenjevanju gradbenih projektov. Mednarodna komisija za zaščito Alp (CIPRA International) zagotavlja tehnično in organizacijsko podporo pri izvedbi natečaja.

________

 

Kontakt    

 

Sekretariat arhitekturne nagrade

CIPRA International, Magdalena Holzer

Im Bretscha 22, 9494 Schaan, Lihtenštajn

Tel. +423 237 53 13

info@constructivealps.net

www.constructivealps.net 

KOMENTARJI (0)
Če želite dodati svoj komentar, vas prosimo, da se prijavite oz. registrirate. Hvala.
PREDAVANJE MARJETICE POTRČ Z NASLOVOM ORODJA PARTICIPATORNE PRAKSE
PREDAVANJE

UL ALUO vabi na naslednji dogodek ALUO uho,

 

 

predavanje Marjetice Potrč z naslovom Orodja participatorne prakse.

 

 

V petek, 6. marca 2020, ob 13.00

 

 

izjemoma v Plečnikovi hiši, Karunova 4-6, Ljubljana.

 

 

Po daljšem premoru se nadaljuje 6. sezona ALUO uho. Tokrat nam bo predavala že dolgo in težko pričakovana gostja, umetnica in arhitektka Marjetica Potrč. Galerija Jakopič je trenutno zaprta, ker pripravljajo svojo naslednjo razstavo, zato nas bo v tem in naslednjem terminu (6. 3. in 13. 3.) sprejela Plečnikova hiša.

 

 

Predavanje izhaja iz participatorne prakse “Design for the Living World“, programa, ki ga je Marjetica Potrč vodila na Visoki šoli likovnih umetnosti HFBK v Hamburgu od 2011 do 2018. Soweto projekt (2014) predstavi metodologijo prakse, katere orodja so relacijski objekt, ritual prehoda, performativna akcija, označitev teritorija, itd. Praksa temelji na sodelovanju in izmenjavi znanja z lokalno skupnostjo. S tem ko preseže modernistični diskurz, se participatorna praksa znajde vzporedno z metodologijo, ki so jo razvile staroselske skupnosti (Amazonija, Nova Zelandija), da bi se ubranile neoliberalnega ekonomskega in socialnega dogovora in posledic kolonizacije. Skupno obema metodologijama je trajnostni razvoj.

Marjetica Potrč živi in dela v Ljubljani in Berlinu. Od leta 2011 do 2018 je bila profesorica na HFBK v Hamburgu, kjer je vodila razred participatorne prakse “Oblikovanje za živi svet” (Design for the Living World). S svojim delom se je predstavila na razstavah po vsej Evropi in ameriški celini, med drugim na Bienalu v São Paulu (1996, 2006, 2020) in v Benetkah (1993, 2003, 2009, 2020). Redno razstavlja v berlinski galeriji Nordenhake. Njeni in situ projekti temeljijo na participatornem oblikovanju; med njimi so Dry Toilet (Caracas, 2003), The Cook, the Farmer, His Wife and Their Neighbour (Stedelijk goes West, Amsterdam, 2009), The Soweto Project (9UB, Soweto, 2014), in Of Soil and Water: King’s Cross Pond Club (Relay Art Program, King’s Cross, London, 2015). Prejela je številne nagrade in delovne štipendije, mdr. nagrado Hugo Boss (2000) in štipendijo Vera List Center for Arts and Politics Fellowship na The New School v New Yorku (2007).

 
 
 
KOMENTARJI (0)
Če želite dodati svoj komentar, vas prosimo, da se prijavite oz. registrirate. Hvala.
5. DAN ODPRTIH VRAT ATELJEJEV ARHITEKTK, OBLIKOVALK IN GRADBENIC
ODPRTI ATELJEJI

Ob mednarodnem dnevu žena, 8. marca 2020, Center arhitekture Slovenije organizira

 

 

5. DAN ODPRTIH VRAT ATELJEJEV arhitektk, oblikovalk in gradbenic. 

 

 

Dan odprtih vrat ponuja projektantkam možnost, da širši javnosti, študentom, obrtnikom in gradbenim podjetjem predstavijo svoje delo.

Vabljeni, da vstopite skozi odprta vrata ateljejev, poklepetajte z ustvarjalkami in spoznajte njihovo delo!

 

 

Prijave niso potrebne.

 

 

 

Letos svoja vrata odpirajo:

 

V LJUBLJANI:

 

VALIČ ARHITEKTI

Darja Valič

Igriška ulica 12

16:30 – 17:30

 

VIIAS, ustvarjalna pisarna

Damjana Zaviršek Hudnik in Sandra Banfi Škrbec

Miklošičeva 28, 2. nadstropje

17:00 – 18:00

 

STUDIO AINO

Urša Križman

Brodska cesta 22

17:00 – 18:00

 

in

 

V NOVI GORICI:

 

B22, arhitekturno projektiranje

Tjaša Podgornik

Ulica Gradnikove brigade 6

11:00 – 12:00

 

 

Vzporedno s projektom je od 5. marca 2020 v Hiši arhitekture Maribor na ogled razstava V ospredje III: pionirke slovenske arhitekture, gradbeništva in oblikovanja, ki je bila tretja arhitekturna razstava v ciklu V ospredje.

 

 

VEČ O DOGODKU

KOMENTARJI (0)
Če želite dodati svoj komentar, vas prosimo, da se prijavite oz. registrirate. Hvala.
BRIGITTE SHIM IN A. HOWARD SUTCLIFFE
PREDAVANJE

Brigitte Shim in A. Howard Sutcliffe iz Shim-Sutcliffe arhitekti, bosta imela vabljeno predavanje z naslovom Crafting Architecture. Predavanje bo v torek, 25. 2. 2020 ob 18:00, v Plečnikovi predavalnici. Dogodek organizira seminar Perović v okviru cikla Gostujoče predavanje na Fakulteti za arhitekturo Univerze v Ljubljani, Zoisova 12. Predavanje bo v angleškem jeziku.

 

 

VEČ

KOMENTARJI (0)
Če želite dodati svoj komentar, vas prosimo, da se prijavite oz. registrirate. Hvala.
MMXX
BIENALNA SELEKCIONIRANA RAZSTAVA DRUŠTVA OBLIKOVALCEV SLOVENIJE

18. februar—8. marec 2020, Velika sprejemna dvorana Cankarjevega doma

 

 

Vljudno vabljeni na odprtje razstave izbranih oblikovalskih del MMXXki bo v torek, 18. februarja 2020, ob 20. uri v Veliki sprejemni dvorani.

 

 

Razstavo bo odprl mag. Zoran Poznič, minister za kulturo Republike Slovenije.

KOMENTARJI (0)
Če želite dodati svoj komentar, vas prosimo, da se prijavite oz. registrirate. Hvala.
PLEČNIKOVA NAGRADA ZA LETO 2020
RAZPIS

SKLAD ARHITEKTA JOŽETA PLEČNIKA 

 

razpisuje

 

Plečnikovo nagrado za leto 2020  - osrednje javno priznanje slovenskemu avtorju za vrhunsko stvaritev na področju arhitekture, urbanizma, krajinske arhitekture ali notranje opreme, nastalo v zadnjih petih koledarskih letih v Sloveniji ali v tujini.

 

Sklad poleg nagrade razpisuje tudi Plečnikovo medaljo za aktualno realizacijo  ali  delo na navedenih področjih ter za pomembno delo s področja arhitekturne teorije in kritike ter strokovne publicistike oziroma na splošno za prispevek k bogatitvi arhitekturne kulture.

 

Sklad posebej razpisuje še priznanje za izvajalski dosežek in študentsko priznanje.

 

Kandidate za nagrado, medaljo in priznanje lahko predlagajo podjetja, strokovna društva, člani žirije, avtorji sami in vsi državljani Slovenije.

 

Kandidata za študentsko priznanje predlaga mentor ali fakulteta .

 

Predloge, ki naj bodo dokumentirani tudi s slikovnim  materialom, največ v velikosti A3, pošljite do 20. februarja 2020 na naslov: Društvo arhitektov Ljubljane, Sklad arhitekta Plečnika, 1000 Ljubljana, Karlovška 3/I. in info@drustvo-dal.si

 

Navodila za pripravo predlogov so objavljena na http://drustvo-dal.si/plecnikova_odlicja_2020

 

 

Razpisu je treba priložiti izjavo o avtorstvu predlaganega dela.

 

Plečnikova odličja za leto 2020 bo izbrala žirija, ki jo bo imenovala Skupščina sklada.

 

 

SKLAD ARHITEKTA JOŽETA PLEČNIKA

 
KOMENTARJI (0)
Če želite dodati svoj komentar, vas prosimo, da se prijavite oz. registrirate. Hvala.
AVTOMATIK DELOVIŠČE
PROGRAM FEBRUAR 2020

Minuli teden smo že štartali z novostjo tega meseca. Filmomatik prinaša filmske večere z diskusijami o zelo aktualnih tematikah - vsak četrtek ob 20h. - 6., 13., 20., in 27. februar

 

V filmskem slogu bomo nadaljevali tudi na področju dokumentarcev. Pripravili smo namreč Tricikel spominov - cikel dokumentarnih filmov, ki se na tak ali drugačen način dotikajo našega prostora in življenja v njem. Pogovarjali se bomo tudi z avtorji in režiserji.
Sreda 19. februar in sreda 26. februar ob 19. uri.

 

Na delavnici in razstavi bodo študentje UL ALUO s svojima mentoricama tehtali Katera vprašanja zastavlja oblikovanje?
Odprtje razstave 17. februarja ob 19. uri.

 

Obeta se nam odlično predavanje človeka, ki je na noge pomagal spraviti kar nekaj Kickstarter projektov - Žiga Godina bo povedal, kako Zgraditi startup.
Četrtek 20. februar ob 18. uri.

 

In nenazadnje, seveda, Neodvisni obalni radio gre v živo, pripravljajo se nove stalne rubrike! 
Sobota, 22. februar ob 16. uri.

 

VEČ O DOGODKIH

 

Pridite, poglejte, prisluhnite!

 

Lep teden vam želi

ekipa AD

 

Avtomatik delovišče, Tomosov blok, Nazorjev trg 5, Koper 
KOMENTARJI (0)
Če želite dodati svoj komentar, vas prosimo, da se prijavite oz. registrirate. Hvala.
IDEOGRAM: TIJELO – KUĆA / BREDA BIZJAK V MUZEJU SUVREMENE UMJETNOSTI ISTRE
RAZSTAVA

Odprtje razstave arhitektke Brede BizjakIDEOGRAM: TIJELO – KUĆA v petek, 31.1.2020 ob 19:30. uri v  Muzeju suvremene umjetnosti Istre u Puli, Sv. Ivana 1. Odprtje je del dogodka Noć muzeja 20.

 

Več o razstavi

KOMENTARJI (0)
Če želite dodati svoj komentar, vas prosimo, da se prijavite oz. registrirate. Hvala.
AVTOMATIK DELOVIŠČE
DOGODKI V JANUARJU

vljudno vabljeni, da se nam v januarju pridružite v Avtomatik Delovišču, Tomosov blok, Nazorjev trg 4, Koper:

 

- sobota, 25. januarja 2020 ob 15:00 / v živo bo oddajal NORadio (www.noradio.org)

 

- ponedeljek, 27. januarja 2020 ob 16:00 / javna tribuna o novem OPN-ju v MOK 

 

- torek, 28.januarja 2020 ob 18:00 / Ne prižigaj luči v temi v sodelovanju s KS Center bomo identificiral lokacije s slabo osvetlitvijo in pripravil elaborat za OPN MOK.

 

- sreda, 29.januarja 2020 ob 18:00 / 100 dni samote ali kako ne postati influencer

 

četrtek, 30.januarja 2020 ob 20:00 / koncert ZVO.ČI.TI so.und.ing DUO 2020

v ciklu elektrokustičnih performativnih zvočnih dogodkov, ki predstavljajo premierna dela in so plod sodelovanja slovenskega ter mednarodnega umetnika se bosta predstavili Irena Z. Tomažin in Alessandra Eramo. Kurator projekta je Brane Zorman. 

 

Lepo vabljeni!

KOMENTARJI (0)
Če želite dodati svoj komentar, vas prosimo, da se prijavite oz. registrirate. Hvala.
ZADNJI TEDEN ZA PRIJAVO PROJEKTOV NA FESTIVAL OHS 2020
RAZPIS

Med 17. in 19. aprilom 2020 bo potekal 11. festival Odprte hiše Slovenije, na katerem bo širša javnost lahko ponovno vstopila v najodličnejše slovenske objekte in zunanje ureditve.

 

Vse avtorje in investitorje vabimo k prijavi svojih realiziranih del in projektov. Prijave potekajo do 20. januarja 2020 preko te povezave.

 

Med prispelimi predlogi bo strokovna komisija izbrali odlične objekte in zunanje ureditve, ki bodo uvrščeni v program 11. festivala OHS.

 

V pričakovanju novih odličnih projektov,

Odprte hiše Slovenije

 
KOMENTARJI (0)
Če želite dodati svoj komentar, vas prosimo, da se prijavite oz. registrirate. Hvala.

Društvo arhitektov Ljubljana

Karlovška 3

SI-1001 Ljubljana, Slovenija

t +386 1 252 79 30
f +386 1 252 79 31
info@drustvo-dal.si

urednistvo@drustvo-dal.si

uradne ure pisarne DAL
vsak delovni dan
od 10.00 do 12.00 ure

© 2020 DAL, VSE PRAVICE PRIDRŽANE