DAL - Društvo arhitektov Ljubljana

Društvo arhitektov Ljubljana

Karlovška 3

SI-1001 Ljubljana, Slovenija

t +386 1 252 79 30
f +386 1 252 79 31
info@drustvo-dal.si

urednistvo@drustvo-dal.si

uradne ure pisarne DAL
vsak delovni dan
od 10.00 do 12.00 ure

KONFERENCA EUROPEAN ASSOCIATION FOR URBAN HISTORY
KONFERENCA

Vabljeni k predložitvi referata za konferenco EAUH (European Association for Urban History)  2018.

 

Mednarodna konferenca o urbani zgodovini 
Naslov konference: Women and the City: The Changing Role of Women in Urban Renewal since 1989 

Chairs: Caterina Franchini (Politecnico di Torino), Helena Seražin (ZRC SAZU)

Ključne teme konference: Ženske; Spol; Prenova mest; Odpornost mest; Mestne politike; Javni prostori; Varnejša mesta

 

Referate predložite preko spletne strani EAUH2018, do 5. oktobra 2017.

 

Več o konferenci TU.

 

KOMENTARJI (0)
Če želite dodati svoj komentar, vas prosimo, da se prijavite oz. registrirate. Hvala.
AVTORSKE PRAVICE ARHITEKTOV
PRAVNO MNENJE GLEDE ARHITEKTOVE PRAVICE

 

 

 

Pravno mnenje glede arhitektove pravice po tretjem odstavku 44. člena ZASP(1)

 

 

izdelal Gregor Maček(2), ITEM d. o. o.(3)

dne 05. 12. 2016

naročnik: Društvo arhitektov Ljubljana

 

 

 

Povzetek mnenja

V skladu s tretjim odstavkom 44. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah(4) (v nadaljevanju ''ZASP'') mora lastnik zgrajenega objekta, ki je bil nagrajen na javnem natečaju, za predelavo objekta pridobiti soglasje nagrajenega avtorja/arhitekta. Soglasje lastniku ne sme povzročiti nesorazmernih stroškov oziroma znatno podaljšati časa predelave.

 

Menimo, da ima nagrajeni arhitekt / avtor po omenjeni določbi ZASP pravico svoje soglasje podeliti pod pogojem, da sam projektira predelavo objekta, vendar je arhitekt / avtor omejen z zakonsko zahtevo, da ne sme povzročati znatnega podaljšanja ali nesorazmernih stroškov.

 

 

OBRAZLOŽITEV

 

Pravno vprašanje

V konkretnem primeru je bilo zastavljeno vprašanje, kakšne pravice ima arhitekt prvotnega objekta, ko želi lastnik ta objekt predelati. Ce je odgovor pritrdilen, se nadaljnje vprašanje glasi, pod kakšnimi pogoji in ali ta arhitektova pravica obsega tudi pravico, da arhitekt sam projektira predelavo.

 

 

Ureditev pravice do predelave po 44. členu ZASP

Pri zgrajenih arhitekturnih objektih je lastnik načeloma prost, da delo predela (prvi odstavek 44. člena ZASP(5)), kar je sicer izjema od splošne materialne avtorske pravice do predelave avtorskega dela po 7. členu ZASP. Pri tem mora lastnik upoštevati le moralno avtorsko pravico do spoštovanja dela (drugi odstavek 44. člena ZASP(6)).

 

 

Vendar pa ZASP v tretjem odstavku 44. člena prosto predelavo dodatno omejuje v korist avtorja, če je bil

objekt nagrajen na javnem natečaju, kot bo podrobneje pojasnjeno v naslednjem razdelku.

 

 

Pogoji po tretjem odstavku 44. člena ZASP(7)

Ce je bil arhitekturni objekt nagrajen na javnem natečaju, ZASP poleg moralne avtorske pravice do

spoštovanja dela, avtorju podeljuje dodatno materialno pravico, da mora v primeru predelave lastnik od

avtorja pridobiti soglasje.

 

 

Arhitektova pravica do izdelave projekta predelave

Menimo, da v okvir pridobitve soglasja za predelavo, ki ga mora lastnik pridobiti od avtorja, spada tudi avtorjeva pravica, da svoje soglasje pogojuje s tem, da predelavo izdela sam, kar po našem mnenju izhaja iz naslednjih razlogov:

 

 

1. Najbolj smiselna pridobitev soglasja za predelavo je v tem, da avtor sam predela originalno nagrajeno delo, saj je v tem primeru soglasje že vsebovano v sami izdelavi predelave. Situacija, v kateri bi lastnik najprej naročil predelavo pri tretji osebi, nato pa bi moral od avtorja prvotnega objekta pridobiti soglasje in tvegati zavrnitev, je za lastnika objekta sicer možna, vendar je precej bolj neugodna in tvegana. 

 

2. V prejšnji verziji ZASP(8) je bila ta avtorjeva pravica konkretneje opredeljena, da je moral lastnik objekta predelavo najprej ponuditi avtorju prvotnega dela, če je bil ta živ in običajno dosegljiv. Trenutno veljavni ZASP je avtorjevo pravico omejil le na objekte, ki so bili nagrajeni na javnem natečaju, po drugi strani pa je razširil izvajanje te avtorjeve pravice, in sicer da lahko podeli soglasje pod pogoji, ki si jih zamisli. To pomeni, da če avtor ne želi ali nima možnosti, da bi prevzel projekt predelave, lahko to svojo pravico do podelitve ali zavrnitve soglasja uveljavi na druge načine.

 

3. Glede na to, da je podelitev soglasja omejena z materialnimi (in ne moralnimi) pogoji, in sicer soglasje ne sme povzročiti lastniku prekomerne stroške ali znatno podaljšati časa predelave, je jasno, da gre pri tej pravici za avtorjevo materialno pravico. Tudi sicer je pravica do predelave po 7. členu umeščena med materialne avtorske pravice. Iz tega izhaja, da bo lastnik objekta svojo dolžnost, da od avtorja pridobi soglasje, v praksi najenostavneje izpolnil tako, da bo najprej predelavo ponudil avtorju. Ce se avtor odloči, da bo projektiral predelavo, pa zakon določa, da uveljavitev te pravice lastniku objekta ne sme povzročiti dodatnih prekomernih stroškov ali podaljšati časa predelave. Ker so cene arhitekturnih storitev na objektiven način določljive v skladu z metodologijami(9), ki so uradno priznane s strani stanovskih organizacij, kot sta Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije (ZAPS) in Inženirska zbornica Slovenije (IZS), ter s strani Ministrstva za javno upravo(10), menimo, da se bo avtorjevo projektiranje v okviru teh cen štelo za ustrezno po tretjem odstavku 44. člena ZASP.

 

 

Zaključek

Na podlagi zgoraj navedenega zaključujemo, da mora v skladu s tretjim odstavkom 44. člena ZASP lastnik zgrajenega objekta, ki je bil nagrajen na javnem natečaju, za predelavo objekta pridobiti soglasje nagrajenega avtorja/arhitekta. Soglasje lastniku ne sme povzročiti nesorazmernih stroškov oziroma znatno podaljšati časa predelave.

 

 

Menimo, da ima arhitekt oziroma avtor pravico svoje soglasje podeliti pod pogojem, da sam projektira predelavo objekta, če pri tem ostaja znotraj okvira prepovedi povzročanja znatnega podaljšanja ali nesorazmernih stroškov.

 

 

 

 

 

 

(1) To pravno mnenje je bilo izdelano na podlagi vprašanja naročnika upoštevaje zakon in dostopno sodno prakso. To pravno mnenje seveda ne daje zagotovila, da bodo sodišča ali drugi uradni organi pri odločanju v konkretnih primerih zavzeli identična stališča.

 

(2) Gregor Maček, univ. dipl. prav., univ, dipl. inž. el., evropski in slovenski zastopnik za patente, modele in znamke.

 

(3) ITEM d.o.o., Zastopniška pisarna za patente in blagovne znamke; vpisana v register zastopnikov pri Uradu RS za intelektualno lastnino po št. 134; soglasje Ministrstva za pravosodje k tarifi po 144. členu Zakona o avtorski in sorodnih pravicah (pod opr. št. 312-1/2009 z dne 4. 3. 2009, objavljeno v Uradnem listu RS št. 23/09) in 133. členu Zakona o industrijski lastnini (pod opr. št. št. 429-1/2004 z dne 9. 2. 2004, objavljeno v Uradnem listu RS št. 16/04).

 

(4) Zakon o avtorski in sorodnih pravicah (Uradni list RS, št. 16/07 – uradno prečiščeno besedilo, 68/08, 110/13 in 56/15).

 

(5) Prvi odstavek 44. člena ZASP: "Lastnik zgrajenega arhitekturnega objekta lahko to delo prosto predela."

 

(6) Drugi odstavek 44. člena ZASP: "Pri izvajanju določb prejšnjega odstavka mora lastnik upoštevati avtorjevo pravico do spoštovanja dela."

 

(7) Tretji odstavek 44. člena ZASP: "Kadar je bil objekt nagrajen na javnem natečaju, mora lastnik pridobiti soglasje avtorja. Soglasje lastniku ne sme povzročiti nesorazmernih stroškov oziroma znatno podaljšati časa predelave."

 

(8) Prejšnji 44. člen ZASP:

"(1) Ce namerava lastnik arhitekturnega objekta to delo predelati, mora predelavo prednostno ponuditi avtorju prvotnega dela, če je ta živ in običajno dosegljiv.

(2) Ce avtor neupravičeno odkloni sodelovanje, lahko lastnik delo prosto predela. Pri tem mora spoštovati moralne avtorske pravice avtorja."

 

(9) Za izračun vrednosti arhitekturnih oz. inženirskih storitev se upoštevajo strokovne metodologije, kot so:

a. Merila za vrednotenje inženirskih storitev (IZS) (http://www.izs.si/dobra-praksa/merilaza-vrednotenje-inzenirskih-storitev),

b. Poenostavljena merila za vrednotenje projektantskih storitev za stavbe (IZS in ZAPS) (http://www.izs.si/dobra-praksa/merila-za-vrednotenje-inzenirskih-storitev/).

c. Merila za vrednotenje projektantskih storitev ZAPS: Arhigram in Urbigram (http://www.zaps.si/index.php?m_id=strokovna_cena)

 

(10) Smernice za javno naročanje arhitekturnih storitev (verzija 1.0, junij 2016), ki jih je sprejelo Ministrstvo za javno upravo priznavajo kriterije obeh zbornic (ZAPS in IZS) za izračunavanje vrednosti storitev tudi pri javnih naročilih arhitekturnih in inženirskih storitev.

KOMENTARJI (0)
Če želite dodati svoj komentar, vas prosimo, da se prijavite oz. registrirate. Hvala.
Foto: Zavod Divja Misel
DAL IN AB NA KNJIŽNICI POD KROŠNJAMI
BRANJE

Knjižnica pod krošnjami je zamišljena kot priročna zbirka branja. Med nabranimi knjigami, časopisi in revijami so zastopane vse zvrsti in mnogi formati, predvsem pa takšni, ki najbolj zapašejo v mirnem okolju izbranih mestnih površin. Glavno vlogo imajo knjižne novosti, ki ponujajo vpogled v najnovejšo knjižno produkcijo. Knjižnica sodeluje s celo vrsto založb, zato je v njenih vrstah zbranih veliko svežih naslovov. Hišna specialiteta so tudi mnogi domači ter tuji časopisi in revije.

Iz preproste ideje knjig pod krošnjo se je Knjižnica pod krošnjami razvila v prepoznano in dobro obiskano parado branja, ustvarjanja in druženja. Če so bile na začetku stalno prebivališče ležernega branja krošnje v Ljubljani, je naslov te zelene knjižnice vsako leto bolj mobilen. Zdaj Primorska, jutri gore, pojutrišnjem Evropa. Še vedno pa ostaja projekt zvest svojim temeljnim izhodiščem – v sodelovanju z založbami, partnerji in podporniki zagotavlja brezplačno branje, listanje in uživanje pod drevesi.

 

Knjižnica na Ljubljanskem gradu

Krošnje tu gori so videle že pol sveta, govorijo nenavadne jezike, za vedoželjne obiskovalce iz tujih dežel pa strežejo jagodni izbor knjig o Ljubljani in Sloveniji. Leto 2017 je Plečnikovo leto in nad mestom ga spoznavamo tudi s četico knjig, posvečeno arhitekturi.

 

Društvo arhitektov Ljubljane in revija Arhitektov bilten sodelujeta z

 

Revija AB - arhitektov bilten

 

Letnik 2007:

175/175, PLEČNIK 2007

Letnik 2013:

197/198, SLOVENSKA CESTA; Ljubljana, promet in Slovenska cesta

199/200, ARHITEKTURNA FOTOGRAFIJA

Letnik 2014:

201/202, BARJE

Letnik 2015:

203/204, POGLED SKOZI OKNO, Stanovanjska gradnja v Ljubljani

205/206, ARHITEKTURA ZA OTROKE: VRTEC

Letnik 2016:

207/208, LJUBLJANSKE VPADNICE

209/218, ARHITEKTURA ZA BODOČEGA ČLOVEKA, Arhitekt Feri Novak in njegov opus v Murski Soboti

in

Katalog:  Arhitektura inventura 2014 - 2016

 

Čas za listanje:
petek, sobota in nedelja: 10. – 20. ure

Avanturo na Ljubljanskem gradu pripravlja zavoda Divja misel skupaj z JZ Ljubljanski grad.

 

KOMENTARJI (0)
Če želite dodati svoj komentar, vas prosimo, da se prijavite oz. registrirate. Hvala.
NATEČAJ ZA OBLIKOVANJE CELOSTNE GRAFIČNE PODOBE PREŠERNOVEGA SKLADA
NATEČAJ

Ministrstvo za kulturo je objavilo natečaj za oblikovanje celostne grafične podobe Prešernovega sklada. Svoje predloge lahko pošljete do 15. septembra, več o natečaju pa si preberite na spletni strani ministrstva.

KOMENTARJI (0)
Če želite dodati svoj komentar, vas prosimo, da se prijavite oz. registrirate. Hvala.
Foto: Blaž Samec/Delo
ODGOVOR DAL NA ČLANEK PISANO NA KOŽO PREGOVORNI SLOVENSKI ZAVISTI
REAKCIJA

Odgovor DAL na članek Pisano na kožo pregovorni slovenski zavistiobjavljen v časopisu DELO, Priloga ONA, št. 24, 20. 6. 2017

 

Prebrali smo komentar pravnika Boštjana J. Turka o investiciji g. Joca Pečečnika na lokaciji Plečnikov Stadion za Bežigradom v Ljubljani. Kljub kronološkemu prikazu dejstev v tej zadevi, ali prav za to, so zaključki zapisanega napačni. Namreč, našteti niso vsi razlogi za težave. Predvsem pa ni omenjeno popolno nasprotje med zahtevami veljavnega Odloka o razglasitvi del arhitekta Jožeta Plečnika v Ljubljani za kulturni spomenik državnega pomena (Uradni list RS, št. 51 / 3. 7. 2009), ki jih določa Zakon o varstvu kulturne dediščine (le-to zahteva striktno obnovo ali prenovo obstoječega objekta, kar so po gradbeni zakonodaji le »vzdrževalna dela«), in med načrovanim posegom investitorja oz. vsebino njegove investicijske dokumentacije za gradnjo Bežigrajskega športnega parka na lokaciji stadiona (BŠP).

 

Dejstvo namreč je, da investitorjev projekt vključuje v prvi vrsti rušitev stadiona in rekonstrukcijo porušenega z nadgradnjo ter novogradnje na lokaciji stadiona, in to več nadstropij podzemne stavbe s ca. 1800 parkirnimi mesti in drugim programom, tik ob njem, v vplivnem območju spomenika, kjer posegi niso dovoljeni, pa novogradnjo stolpnice s ca. 17 nadstropji, na drugi strani pa še novogradnjo večih večnadstropnih poslovnih stavb.

 

V celoti naj bi tako načrtovan kompleks vključeval novih zazidanih površin za ca. 200.000 m2, kar že samo po sebi predstavlja znaten prostorski in okoljski poseg v prostor in s tem izničenje spomenika v svoji funkciji in originalni Plečnikovi podobi, kar potrjuje tudi stališče pristojnih služb. Le-te Plečnikovega stadiona že sedaj ne morejo uvrstiti na seznam UNESCO-ve zaščite zaradi razrušenega stanja, s prenovo, kot si jo je zamislil investitor, pa to ne bo mogoče niti v prihodnje, če bo njegova novo načrtovana investicija tudi dejansko realizirana.

 

Za nove investicije v prostoru bi morali vsi skupaj vsekakor načrtovati lokacije, ki niso predmet takšne ali drugačne zaščite (v Ljubljani je ogromno degradiranih območij, ki prav kličejo po novih posegih ali korenitih prenovah!), obstoječe zaščitene objekte pa predvsem očuvati in kakovostno vzdrževati.

 

Okoliški prebivalci, ki se borijo za zdravo bivalno okolje, imajo vso pravico sklicevati se na ugotovljene nepravilnosti, ko se pritožujejo nad tako posiljeno investicijo. Le-ta ima poleg kulturno varovalnega vidika še druge sporne okoljske posledice, predvsem na zdravje v soseščini živečih prebivalcev: odprt stadion za 17.000 gledalcev je glede hrupa v zunanjem okolju, če bo presegel dopustne nivoje, velika motnja za okolico. Prav tako dodatno onesnažen zrak, ki ga bodo povzročili avtomobili, ki bodo vozili v oz. iz podzemne garaže in prezračevanje same garaže s 1800 PM. Da o prometnih zamaških okrog stadiona niti ne govorimo. Vse to je bilo v postopkih razvoja investicije v precejšnji meri podcenjeno.

 

 

V imenu Društva arhitektov Ljubljana:

 

Martina Lipnik, u. d. i. a.

 

KOMENTARJI (0)
Če želite dodati svoj komentar, vas prosimo, da se prijavite oz. registrirate. Hvala.
JOŽE PLEČNIK IN LJUBLJANSKI GRAD
PRVO PREDAVANJE ANDREJA HRAUSKYJA IZ CIKLA »MED LJUBLJANO IN PRAGO«

Predavanje Andreja Hrauskyja z naslovom Jože Plečnik in Ljubljanski grad. Četrtek, 1. 6. 2017, ob 19. uri v Gledališki dvorani na Ljubljanskem gradu.

 

Ljubljano so velikokrat primerjali s Salzburgom, saj se v obeh primerih nad baročnim mestom dviga mogočni grad. Vendar v preteklosti Ljubljanski grad ni imel ne prave vsebine ne prave simbolne vrednosti. Do prve svetovne vojne ga je zasedala vojska in ga uporabljala za zapore. Že župan Ivan Hribar se je zavedal potencialnih možnosti in dosegel, da je mesto Ljubljanski grad leta 1905 odkupilo. Po prvi vojni so sledile številne pobude za njegovo ureditev. Služil naj bi kot kraljeva rezidenca, kot prostor za razne muzeje in institucije, vendar so ga zaradi finančnih težav še vse do leta 1964 zasedali stanovalci, ki jih je mesto zaradi stanovanjske stiske tja naseljevalo po prvi svetovni vojni.

Plečnik, ki je po prvi svetovni vojni urejal praški grad, je podobno dojemal tudi ljubljanskega. Za samo grajsko stavbo poznamo dva njegova načrta. Leta 1932 je nastala študija, da bi na gradu uredili prepotrebne muzeje. Vendar je mesto za potrebe mestnega muzeja leta 1934 kupilo Auerspergovo palačo, tako da Plečnikov načrt ni bil več aktualen. Je pa Plečnik kot izdelovalec regulacijskih načrtov za Ljubljano preurejal Grajski grič v mestni park. Iz tega obdobja poznamo predvsem alejo proti Šancam, okroglo ploščad in same ruševine nekdanje utrdbe na Šancah. Osrednji del te ureditve naj bi predstavljala ploščad, na kateri so nameravali postaviti spomenik. Območje so urejali še vse do leta 1943, spomenika pa zaradi vojne niso postavili. Po vojni so leta 1952 tam postavili radijsko anteno; do danes je bil ta pomemben del mestnega parka na Grajskem griču za Ljubljančane izgubljen. Sámo grajsko stavbo je med italijansko okupacijo preurejal Plečnikov učenec in mestni arhitekt Boris Kobe, seveda pod budnim profesorjevim očesom.      

Andrej Hrausky je diplomiral na Fakulteti za arhitekturo leta 1976 pri profesorju Edvardu Ravnikarju. Bil je dolgoletni ravnatelj arhitekturne galerije DESSA, kustos razstav in arhitekturni kritik. Z Janezom Koželjem in Damjanom Prelovškom je soavtor štirih knjig, in sicer: »Plečnikova Ljubljana« (1996), »Plečnikova Slovenija« (1997), »Plečnik v tujini« (1998) in »Jože Plečnik: Dunaj, Praga, Ljubljana« (2007). Skupaj z Janezom Koželjem pa sta izdala tudi naslednje knjige: »Arhitekturni vodnik po Ljubljani« (2002), »Jože Plečnik v Ljubljani in Sloveniji« (2007), »Max Fabiani: Dunaj, Ljubljana, Trst« (2010) Lani je izšla njegova knjiga »Simboli v Plečnikovi arhitekturi«. Hrausky je tudi sodelavec komisije za vpis Plečnikove arhitekture na Unescov seznam kulturne dediščine.

 

VEČ

KOMENTARJI (0)
Če želite dodati svoj komentar, vas prosimo, da se prijavite oz. registrirate. Hvala.
Materinski dom Ljubljana </br>Avtorji: Rok Jereb, Blaž Budja, Nina Majoranc </br>Foto: Blaž Budja Materinski dom Ljubljana </br>Avtorji: Rok Jereb, Blaž Budja, Nina Majoranc </br>Foto: Blaž Budja Prenova palače na Krekovi ulici 2 v Mariboru za potrebe Fakultete za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo Univerze v Mariboru </br>Avtorja: Janko. J. Zadravec, Uroš Lobnik </br>Foto: Virginija Vrecl Prenova palače na Krekovi ulici 2 v Mariboru za potrebe Fakultete za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo Univerze v Mariboru </br>Avtorja: Janko. J. Zadravec, Uroš Lobnik </br>Foto: Virginija Vrecl Nogometni center Brdo pri Kranju </br>Avtorji arhitekture: Tomaž Krušec, Lena Krušec, Vid Kurinčič </br>Avtorja krajinske ureditve: Ana Kučan, Luka Javornik </br>Foto: Miran Kambič Nogometni center Brdo pri Kranju </br>Avtorji arhitekture: Tomaž Krušec, Lena Krušec, Vid Kurinčič </br>Avtorja krajinske ureditve: Ana Kučan, Luka Javornik </br>Foto: Miran Kambič Hiša na Bledu  </br>Avtorji: Aleksander Lužnik, Ana Ocvirk Šafar, Monika Fink Serša </br>Foto: Miran Kambič Hiša na Bledu </br>Avtorji: Aleksander Lužnik, Ana Ocvirk Šafar, Monika Fink Serša </br>Foto: Miran Kambič Revija OUTSIDER </br>Avtorji: Nina Granda, Matevž Granda, Tinka Beltram Prekovič, Miloš Kosec, Petra Čeferin Senzorialno doživljanje arhitekture odmika, Idejna zasnova Hiške iz kamna na Loborju (magistrsko delo) </br>Študent: Tadej Juranovič Senzorialno doživljanje arhitekture odmika, Idejna zasnova Hiške iz kamna na Loborju (magistrsko delo) </br>Študent: Tadej Juranovič
PODELJENA PLEČNIKOVA ODLIČJA 2017
NOVICA

Danes je v v slavnostni dvorani Narodne galerije v Ljubljani potekala podelitev plečnikovih odličij za realizirana arhitekturna dela zadnjih petih let. Nagrade so prejeli:

 

PLEČNIKOVA NAGRADA

 

MATERINSKI DOM LJUBLJANA 

avtorji: ROK JEREB, BLAŽ BUDJA, NINA MAJORANC

 

 

 

PLEČNIKOVI MEDALJI ZA AKTUALNO REALIZACIJO

 

NOGOMETNI CENTER BRDO PRI KRANJU

avtorji arhitekture: TOMAŽ KRUŠEC, LENA KRUŠEC, VID KURINČIČ

avtorja krajinske ureditve: ANA KUČAN, LUKA JAVORNIK

 

HIŠA NA BLEDU

avtorji: ALEKSANDER LUŽNIK, ANA OCVIRK ŠAFAR, MONIKA FINK SERŠA

 

 

PLEČNIKOVI MEDALJI ZA PRISPEVEK K BOGATITVI ARHITEKTURNE KULTURE

 

PRENOVA PALAČE NA KREKOVI ULICI 2 V MARIBORU ZA POTREBE FAKULTETE ZA GRADBENIŠTVO, PROMETNO INŽENIRSTVO IN ARHITEKTURO UNIVERZE V MARIBORU

avtorja: JANKO J. ZADRAVEC, UROŠ LOBNIK        

 

REVIJA OUTSIDER

avtorji: NINA GRANDA, MATEVŽ GRANDA, TINKA BELTRAM PREKOVIČ, MILOŠ KOSEC, PETRA ČEFERIN

 

 

ŠTUDENTSKO PLEČNIKOVO PRIZNANJE

 

SENZORIALNO DOŽIVLJANJE ARHITEKTURE ODMIKA, IDEJNA ZASNOVA HIŠKE IZ KAMNA NA LOBORJU (MAGISTRSKO DELO)

Študent: TADEJ JURANOVIČ

Mentor: doc. MITJA ZORC

Somentor: doc. dr. SEBASTJAN VÖRÖS

 

 

NOMINACIJE

 

OBJEKTI V NARAVNEM REZERVATU ŠKOCJANSKI ZATOK, KOPER

Avtorji arhitekture: ROBERT POTOKAR, JANEZ BREŽNIK, URŠA KOMAC, ŠPELA KUHAR, AJDIN BAJROVIĆ, MATEJA ŠETINA

Avtorica krajinske arhitekture: URŠA KOMAC

 

HIŠA DIMNIK V LOGATCU

Avtorja: ALJOŠA DEKLEVA, TINA GREGORIČ

 

PRENOVA DOMAČIJE VRLOVČNIK V MATKOVEM KOTU

Avtorji: ROK ŽNIDARŠIČ, JERNEJA FISCHER KNAP, ŽIGA RAVNIKAR

 

KNJIŽNA ZBIRKA TPA – TEORETSKA PRAKSA ARHITEKTURE

Avtorji zbirke/člani uredniškega odbora: RADO RIHA, TADEJ GLAŽAR, PETER ŠENK, PETRA ČEFERIN in oblikovalec zbirke ALJOŠA KOLENC

 

 

Člani strokovne žirije:

Igor Sapač (predsednik), Nejc Černigoj, Tanja Simonič Korošak, Urša Vrhunc, Maša Živec

 

 

 

 

Nagrajencem iskreno čestitamo!

 

PLEČNIKOVA ODLIČJA 2017

 

ZA MEDIJE

KOMENTARJI (0)
Če želite dodati svoj komentar, vas prosimo, da se prijavite oz. registrirate. Hvala.
PLEČNIKOVA ODLIČJA 2017
VABILO
Vabimo vas na slovesno podelitev Plečnikovih odličij za leto 2017, v ponedeljek, 24. aprila ob 12. uri v slavnostni dvorani Narodne galerije v Ljubljani, Cankarjeva 20

 

Prav tako vas vabimo na odprtje razstave del Plečnikovih nagrajencev, ki bo ob 14. uri v galeriji DESSA, Židovska steza 4.

 

Plečnikova odličja so osrednje javno in najvišje strokovno priznanje slovenskim avtorjem za vrhunske stvaritve, nastale v zadnjih petih koledarskih letih v Sloveniji ali tujini, na področju arhitekture, urbanizma, krajinske arhitekture ali notranje opreme. Podeljujejo se od leta 1973, ko je bil ob 100 obletnici rojstva velikega slovenskega arhitekta Jožeta Plečnika na pobudo delovnega kolektiva Ambient iz Ljubljane, za vsakoletno podelitev teh odličij ustanovljen Sklad arhitekta Jožeta Plečnika. Sklad danes deluje v okviru Društva arhitektov Ljubljane. Nagrado skupaj podeljujejo arhitekturna stroka, Mestna občina Ljubljana (MOL) in Republika Slovenija.

 

Vabljeni!

 

Podelitev Plečnikovih odličij so omogočili člani in donatorji Sklada arhitekta Jožeta Plečnika:

Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije

Ministrstvo za okolje in prostor Republike Slovenije

Mestna občina Ljubljana 

KOMENTARJI (0)
Če želite dodati svoj komentar, vas prosimo, da se prijavite oz. registrirate. Hvala.
ARHITEKTURA V SVOJEM KONTEKSTU
PREDAVANJE

L’ARCHITETTURA NEL SUO CONTESTO

ARMANDO RUINELLI

 

 

Vabljeni na predavanje švicarskega arhitekta Armanda Ruinellija

v sredo, 12. 4. 2017 ob 18.00 v Plečnikovi predavalnici,

na Fakulteti za arhitekturo Univerze v Ljubljani, Zoisova 12, Ljubljana.

Armando Ruinelli (Soglio, 1954) je samoizobražen arhitekt brez akademske izobrazbe. Svojo arhitekturno prakso je pričel leta 1982 v Sogliu. Leta 2000 je s Fernandom Giovanolijem ustanovil pisarno Ruinelli Associati Architetti SIA in 2008 postal član Federacije švicarskih arhitektov (BSA). Bil je gostujoči profesor na Fachhochschule Biberach an der Riss in na Politehniki Kaiserslautern v Nemčiji ter na University of Applied Sciences HTW Chur v Švici.

 

Arhitekturna praksa Ruinelli Architetti domuje v vasi Soglio, v Bregagliji, italijansko govoreči dolini v švicarskem kantonu Graubünden. Arhitektura Armanda Ruinellija ima zelo globoke vezi s prostorom iz katerega izhaja, z razgibano strukturo gora, s topografijo in svetlobo doline Bregaglia. Njegove skromne intervencije v tem zahtevnem okolju so kompleksne misli, ki premišljujejo sodobne načine bivanja v stiku s preteklostjo. Ruinelli uporablja preproste materiale, pri čemer daje prednost obrtniški izdelavi in eksperimentiranju tekom procesa. Kadar je to le mogoče pušča materiale neobdelane tako, da s svojo patino razkrivajo časovno dimenzijo objekta. Dela Armanda Ruinellija prikazujejo sposobnost arhitekture, da materializira tok časa in poosebljajo njeno nalogo, da se vzpostavi kot element inovativnosti znotraj tradicije.

KOMENTARJI (0)
Če želite dodati svoj komentar, vas prosimo, da se prijavite oz. registrirate. Hvala.
PLEČNIKOV STADION
POROČILO Z OKROGLE MIZE

Pripravila: Kaja Lipnik Vehovar in Nejc Černigoj

Marec 2017

 

 

Društvo arhitektov Ljubljana (DAL) je 9. marca 2017 v Cankarjevem domu organiziralo okroglo mizo o prenovi Plečnikovega stadiona v Ljubljani. Okrogla miza je bila pripravljena kot zaključni dogodek razstave Arhitektura_Inventura 2014–2016, v sklopu katere je bil organiziran niz arhitekturnih pogovorov in predstavitev arhitekturnih birojev ter študentov ljubljanske Fakultete za arhitekturo.

Na okrogli mizi so sodelovali člani društva DAL in vabljeni gostje:

- g. Andrej Hrausky, u.d.i.a.

- ga. Martina Lipnik, u.d.i.a.

- dr. Robert Peskar, ZVKDS

- g. Borut Šantej, ZVKDS

- prof. Janez Koželj, u.d.i.a., podžupan mesta Ljubljana

- ga. Karmen Stariha, Civilna iniciativa za ohranitev Plečnikovega stadiona v izvirni obliki

- g. Jurij Kobe, predsednik IO DAL

- ga. Kaja Lipnik Vehovar, moderatorka

 

Vabljen je bil tudi g. Joc Pečečnik kot zakoniti zastopnik družbe Bežigrajski športni park, d. o. o. (BŠP), in njen večinski lastnik, ki je obenem glavni pobudnik projekta za gradnjo Bežigrajskega športnega parka. G. Pečečnik je DAL obvestil, da bi se okrogle mize rad udeležil, vendar bo v predvidenem terminu na službeni poti v tujino. Ker DAL že napovedanega dogodka ni mogel prestaviti, smo g. Pečečniku zagotovili, da bomo v maju 2017 pripravili še eno srečanje, na katerem bo lahko predstavil svoja stališča in načrte s Plečnikovim stadionom. Okrogle mize se je udeležilo tudi približno 80 poslušalcev, številni izmed njih arhitektov. Nekateri od njih so se v pogovor tudi aktivno vključili in izrazili svoje poglede na problematiko.

 

Po uvodnem nagovoru predsednika IO DAL, ki je izpostavil, da v letu 2017 obhajamo 60. obletnico smrti arhitekta Jožeta Plečnika in da prav zdaj poteka tudi postopek vpisa Plečnikovih arhitekturnih stvaritev na seznam Unescove svetovne kulturne dediščine, je moderatorka podala kratek povzetek historiata Plečnikovega stadiona in oris predvidenih posegov ter novogradenj aktualnega projekta za izgradnjo Bežigrajskega športnega parka. Leta 2009 je bil z Odlokom o razglasitvi del arhitekta Jožeta Plečnika v Ljubljani za kulturne spomenike državnega pomena Plečnikov stadion razglašen za spomenik najvišje kategorije. Ne glede na to, da projekt BŠP ne izpolnjuje varstvenega režima iz Odloka, je ZVKDS leta 2011 k projektu izdal kulturno-varstveno soglasje, zatika pa se pri izdaji okoljevarstvenega soglasja Agencije RS za okolje. Od leta 2008 dalje je stadion zagrajen z gradbiščnimi ograjami, ni dostopen za javnost in ni v uporabi.

 

V nadaljevanju je g. Andrej Hrausky razložil, da Plečnikova dela delimo na avantgardno dunajsko, monumentalno praško in ljubljansko obdobje, med katerimi naj bi slednje po nekaterih mnenjih, predvsem iz umetnostnozgodovinske stroke, imelo nekoliko manjšo veljavo. Po mnenju g. Hrauskyja to izhaja iz umetnostnozgodovinske percepcije razvoja arhitekture kot linearnega procesa, ki proizvaja vedno nove avantgarde. Plečnik pa se je zavestno postavil proti avantgardi prve polovice 20. stoletja, vendar je njegova arhitektura kljub temu inovativna, proizvaja vedno nove in še ne videne koncepte, ob uporabi preizkušenih vzorcev klasičnega arhitekturnega nagovora. V tem smislu njegova ljubljanska dela kažejo veliko inovativnost in eksperimentiranje, zato je prav Plečnikov ljubljanski opus najpomembnejši. Plečnikov opus ima veljavo kot celota in se posameznim delom ne da pripisovati večje ali manjše kakovosti ali vrednosti, poleg tega je stadion tudi programsko sestavni del Plečnikove Ljubljane. G. Hrausky je mnenja, da vključitev stadiona v postopek vpisa Plečnikove dediščine na Unescov seznam trenutno ni izvedljiva, ker bi dodatno zapletla in upočasnila že tako kompleksen proces. Glavni problem pa ni slabo stanje spomenika, temveč to, da ni zagotovila, da bo stadion prenovljen po strogih Unescovih standardih (dozidave, podzidave in podobno ne pridejo v poštev) oziroma da bo zagotovljeno njegovo dolgoročno ohranjanje.

 

Sledila je predstavitev ge. Martine Lipnik, ki je opozorila na nekatere formalne nepravilnosti v poteku priprave aktualne investicije in z njo povezanih sprememb ter prilagoditev občinskega prostorskega načrta (OPN). S sprejemom novega OPPN za območje Bežigrajskega stadiona leta 2010 je bila območju dodeljena nova namenska raba »centralne dejavnosti«, čeprav je bila po takrat veljavnem Dolgoročnem prostorskem planu namenska raba tega območja »zelene površine za šport in rekreacijo«. Nov OPN, ki je uradno uvedel novo namensko rabo v nadrejenem aktu, je bil sprejet šele naknadno.

 

Po njenem mnenju je dogajanje v zvezi s Plečnikovim stadionom nazoren primer, kako zakonodaja ne bi smela urejati investicij, saj je bilo veliko opisanega vezanega na dopustne procese, ki jih je dopustil Zakon o urejanju prostora, med katerimi je najbolj problematično vzporedno oz. hierarhično obrnjeno prostorsko načrtovanje.

 

Poudarila je tudi pomembno razliko med statusom kulturne dediščine in statusom kulturnega spomenika državnega pomena. Slednji zahteva bistveno bolj zahteven varstveni režim ter dosledno upoštevanje in ohranjanje kulturnih vrednot na objektu kot celoti. Pomen celote izhaja iz enotne klasifikacije objektov, ki uvršča nogometni stadion med gradbenotehnične objekte.

 

Opozorila je, da projekt prenove ni izključno zaseben projekt, saj sta soudeležena tudi MOL in Olimpijski komite Slovenije, ki imata v družbi BŠP, d. o. o., 28-odstotni oziroma 13-odstotni delež. Odprto vprašanje je, kako obe javni instituciji v partnerstvu predstavljata javni interes.

 

Posebej je izpostavila prispevek arhitekta Borisa Leskovca v časniku Delo, ki je zapisal, da stanje investicije in stanje na lokaciji zahtevata razmislek o spremenjeni vlogi Plečnikovega stadiona v novelaciji OPN in novi celoviti obravnavi širšega območja.

 

Dr. Robert Peskar iz ZVKDS je menil, da se je pravna zaščita Plečnikovega stadiona zgodila kakih deset let prepozno. Zatrdil je, da so bili vsi dokumenti, ki jih je izdal ZVKDS, v skladu s tedaj veljavno zakonodajo in veljavnimi prostorskimi akti. Sprejeti so bili na podlagi presoje, da je projekt BŠP edina možnost, da se začne prenova stadiona in zagotovi njegova ohranitev. Bolj kot se oddaljuje začetek prenove, bolj so prepričani v pravilnost svoje odločitve. Obenem pa bi ZVKDS podprl tudi kakšno drugo, manj agresivno različico prenove, pod pogojem, da bi bila realna in izvedljiva v doglednem času. Primerna se jim zdi tudi možnost, da bi stadion prešel nazaj v državno last, vendar je lahko problematičen strošek restavratorske prenove, ki ga ocenjujejo na 5 milijonov evrov. To pomeni, da ZVKDS v tem času ne bi mogel financirati nobene druge prenove oziroma bi morali sredstva najti drugje. Poleg tega bi bilo treba zagotoviti tudi funkcioniranje in s tem redno vzdrževanje in upravljanje, kar ocenjujejo na 150.000 evrov letno (brez investicijskega vzdrževanja). Povedal je tudi, da moderna konservatorska doktrina zagovarja minimalno poseganje in reverzibilnost posega, kar je pogosto v navzkrižju z drugimi vidiki, npr. požarno in statično varnostjo. Poglavitne prvine (arkade, glorieta …) se po aktualnem projektu kljub temu ohranjajo, novogradnje so umaknjene v vplivno območje spomenika. Garaža je pod spomenikom, ker se je drugje ni dalo urediti, nova streha pa je povezana s funkcijo objekta. Vsi predvideni posegi so po mnenju g. Peskarja reverzibilni, ker se jih da v prihodnosti eventualno odstraniti. Problem je slaba ohranjenost betonskih prefabrikatov in opeke, kar v vsakem primeru odpira vprašanje avtentičnosti spomenika. Samo restavratorska prenova Plečnikovega stadiona bi po ocenah Konservatorskega centra zahtevalo zamenjavo pribl. 50 odstotkov prefabriciranih betonskih elementov in velik odstotek opečnih zidakov, če pa bi stadion samo konservirali, ga lahko uporabimo takega, kot je, z nekaj manjšimi gradbeno-obrtniškimi posegi (obnova strehe, pozidava dela porušenega zidu ...).

 

Predstavnica Civilne iniciative ga. Karmen Stariha je replicirala glede vprašanja avtentičnosti, ki da je bilo že pred desetletji opredeljeno v Narski listini, ki pravi, da ima vsak spomenik svojo definicijo avtentičnosti. Tako zamenjava opeke stadionu ne bi jemala avtentičnosti. Opozorila je tudi na navzkrižje, ko imamo v Sloveniji dve strategiji za promocijo turizma – Zeleno Slovenijo in Plečnikovo Ljubljano, obenem pa bi popolnoma prezidali Plečnikov stadion. Interes CI je v tem, da se tudi v Sloveniji upoštevajo določila Konvencije Sveta Evrope o uživanju kulturne dediščine. Kulturna dediščina je del nas, del našega okolja in individualna pravica državljanov, zato ne smemo dopustiti njenega uničenja, ki je iz projekta BŠP očitno. Ga. Stariha dopušča možnost, da je bilo pred desetletjem, ko se je začelo razmišljati o usodi Plečnikovega stadiona, vrednotenje Plečnika še drugačno, vendar se je situacija vmes spremenila. Stadion za vrhunski šport Ljubljana sedaj ima v Stožicah, Plečnikov stadion pa ima status kulturnega spomenika državnega pomena. Pred desetletji se je razmišljalo tudi o rušitvi Plečnikovih Žal, kar se danes sliši neverjetno.

 

G. Borut Šantej iz ZVKDS je pojasnil slovensko prakso vzdrževanja kulturne dediščine, kjer so samo lastniki v vlogi, da s svojim denarjem in energijo skrbijo za stavbno dediščino in s tem vzdržujejo javni interes; denarja države, občin ali iz drugih virov je zelo malo. Zato ZVKDS pri svojem delu upošteva tudi položaj in interese lastnikov, ker bi bilo sicer nepošteno prekomerno posegati v njihovo lastninsko pravico. V skladu z zakonom, ki predpisuje načelo sorazmernosti, skušajo vedno iskati kompromise. Pri tem tehtajo med načeli varovanja in potencialom za dolgoročni obstoj spomenika.

 

Na to je ga. Stariha odgovorila, da je ZVKD pri opisanih načelih nedosleden in ima dvojna merila ter da za stadion sploh ni bilo narejenih študij ali ekonomskih analiz, ki bi govorile o njegovem ohranjanju. Znova je poudarila, da projekt BŠP ne pomeni ohranitve Plečnikovega stadiona in da je nujno začeti iskati možnosti, kako stadion ohraniti. Opozorila je, da je Ministrstvo za kulturo podalo izjavo, da projekta BŠP ne vidijo kot primerne rešitve za Plečnikov stadion in da si prizadevajo za celostno ohranitev Plečnikovega stadiona. Od leta 2008 je nastala nova situacija v prostoru, Plečnika in njegova dela se vrednoti na višji ravni (nova percepcija Plečnika), zato z današnjega vidika projekt BŠP ni več sprejemljiv.

 

Na ZVKDS se strinjajo, da je treba narediti korak naprej. Glede na to, da je zadeva zastala, so dali tudi pobudo, da se začne razmišljati o možnih drugačnih rešitvah, ki ustrezajo duhu sedanjega časa.

 

Moderatorka je nato postavila vprašanje, ali je izgradnja tako obsežnega in kompleksnega programa na lokaciji Plečnikovega stadiona še upravičena, saj je Ljubljana leta 2010 dobila nov nogometni stadion v Stožicah, lokacija ob Dunajski cesti pa je neprimerna zaradi lege sredi gosto poseljene stanovanjske četrti, v neposredni bližini šole, predvsem pa z okoljskega in prometnega vidika. Podžupan prof. Janez Koželj je odgovoril, da s tega vidika ni upravičena. Občina in on osebno si ves čas prizadevajo rešiti problem stadiona, poleg tega povsod, kjer so lastniki, zgledno skrbijo za Plečnikovo dediščino. Prizadevajo si, da bi bil stadion v rabi, za možnost natančne rekonstrukcije ali kakršnokoli drugo rešitev. Edini mehanizem za to so prostorski akti, s katerimi skušajo ohranjati projekt pri življenju, poleg tega da kot manjšinski javni partner skušajo vplivati na vodilnega zasebnega partnerja. Povedal je tudi, da projekt prenove izhaja iz situacije v letu 2007 in takratnega pogleda na funkcioniranje in prenavljanje mestnih nogometnih stadionov in dodal, da se skozi čas spreminjajo pogledi, potrebe in situacija v prostoru. Uredba o hrupu, ki je projekt ustavila, pa je po njegovem nesmiselna, ker onemogoča trajnostno preobrazbo mesta in vsakršno zidavo v mestnem središču.

 

Predstavnica CI je replicirala, da je zakonodaja o hrupu ena izmed temeljnih okoljskih zakonodaj in da nikakor ne drži, da preprečuje kakršnekoli investicije v mestu, saj je navsezadnje manj stroga kot v Nemčiji, kjer investicije cvetijo. Opozorila je, da bi bil po projektu med gradnjo daljši čas hrup neznosen, da je neprimerno to reševati s spreminjanjem prostorskih aktov ter da tudi FIFA priporoča, da se stadioni ne gradijo v neposredni bližini stanovanjskih naselij. S tega vidika bi se proti takemu projektu borili tudi, če ne bi šlo za Plečnika. Za partnerje v projektu BŠP bi bila najbolj elegantna rešitev prenehanje družbene pogodbe, namesto da se jo neprestano podaljšuje. V družbeni pogodbi namreč piše, da če v enem letu niso pridobljena dovoljenja za gradnjo, projekt preneha in se podjetje likvidira, vse stroške pa nosi družbenik GSA (g. Pečečnik). Še boljša in pravičnejša rešitev pa bi bila menjava nepremičnin, kjer bi država Pečečniku zagotovila nepremičnino v enaki vrednosti, na kateri bi lahko gradil, Plečnikov stadion pa bi se celostno obnovil, za kar se zavzemajo na CI.

 

Moderatorka je nato debato usmerila k možnim alternativnim rešitvam. Kot iztočnico, ki smo jo pripravili na DAL, je opisala varianto, da se ob celoviti prenovi Plečnikovega stadiona v izvorni obliki, kot športnega parka odprtega tipa, na območju ohranijo zelene rekreativne površine znotraj mestne strukture, ki bi bile namenjene lokalni in širši javnosti, bolj specifično pa tudi ljubljanskim srednjim šolam, ki imajo probleme z izvajanjem športnih aktivnosti znotraj lastnih kapacitet. Mesto bi ga lahko izkoristilo tudi za različne prireditve na prostem (kot npr. izhodiščna oz. zaključna točka Ljubljanskega maratona ali kolesarske dirke Franja ...), ki so v Ljubljani pogoste. Ob tem bi kot edini športni objekt v Plečnikovem opusu stadion postal zanimiv tudi za kulturni turizem.

 

V debato so se nato vključili gostje iz občinstva. Večina je omenila sprenevedanje nekaterih ali kar vseh akterjev z različnih strani.

 

G. Tomaž Souvan je povedal, da Pečečnik sploh nima namena prenoviti stadiona, aktualni so le stolpnica in bloki ob njem. Omeni Kolizej, kjer prvotno predvidenih obsežnih kulturnih vsebin praktično ni več. Stadiona ne potrebujemo, ker imamo v Stožicah nov stadion, ki zadostuje, morda celo presega današnje potrebe. Niti nista primerni lokacija in preobsežna garaža, ker sta v navzkrižju s prometno politiko Ljubljane. Postavil je tudi konkretno vprašanje glavnemu investitorju: Ali bodo gradbena dela za izgradnjo BŠP potekala sočasno tako za stadion kot za poslovne vile in hotelski objekt?

 

G. Aleš Prijon je opozoril, da ni dvoma, da projekt BŠP pomeni uničenje Plečnikovega stadiona. Preprečiti pa ga ne bi smeli z uredbo o hrupu, temveč na ZVKDS, ki bi moralo umakniti soglasje. Kulturno-varstveno soglasje je namreč nezakonito, ker ni bilo izdano v skladu s predpisi (kot je povedala ga. Lipnik je na videz skladno z OPPN in Odlokom, ni pa skladno z ZGO). Z ZVKDS so mu odgovorili, da so pripravljeni izdati novo soglasje za vsak primeren nov projekt, ne morejo pa umakniti obstoječega, ki je pravnomočno, ker so takrat morali soglasja izdajati brez roka veljavnosti (danes je zakonodaja drugačna, veljavnost soglasja je 2 leti).

 

G. Grega Košak vidi problem v tem, da gre za parcelni tip urbanizacije z ostanki proti sosednjim parcelam, kar je že dolgo presežen urbanistični način. Na tem območju je stadion nastal kot prireditveni stadion, takrat za evharistični kongres, na omejenem terenu. Tak princip športnega parka že takrat ni bil aktualen, še manj je danes, ko je mesto zraslo. Zaradi orientacije niti ni primeren za igre z žogo. Nove realizacije gredo v smeri aktivnega večnamenskega parka s športnimi, rekreativnimi in kulturnimi funkcijami(kot park La Vilette v Parizu). Bežigrad potrebuje alternativo šovbiznisu velikih tekmovanj in koncertov, potrebuje močnejši in vsebinsko bolj strukturiran park.

 

G. Janko Rožič je povedal, da je današnje dogajanje le inercija časov, ko Plečnik pri nas še ni bil priznan in so ga prej priznali v tujini. Stvari v Sloveniji postajajo sramotne, kar je najbolj opazno prav v stanju Plečnikovega stadiona. Korak naprej bi lahko bil, da se skozi mediacijo parcele zamenjajo, da se reši zdaj že dolgoletni klinč in da se spomenik končno prenovi. Absurdno je, da bi leta 2017 gradili v smeri projekcije, ki so leta 2008 povzročile gospodarsko krizo. Nerazumljivo je tudi, da se ne najde predvidenih 5 milijonov za prenovo, medtem ko so Stožice obremenjene s stotinami milijonov dolga, obenem pa Evropska unija daje denar tako rekoč samo še za kulturno dediščino. Zato je prav, da je DAL znova odprlo te dileme, ki so bistvenega pomena za stroko in slovensko kulturo in lahko pomenijo preobrat in vzpostavitev mostu med novim in starim ter družbe, v kateri novo ne ruši starega.

 

 

S tem je bila debata po nekaj manj kot dveh urah zaključena.

IO DAL meni, da je bila okrogla miza uspešna in da je izpolnila pričakovanja. Komunikacija je bila ves čas na primerni kulturni ravni, čeprav bistvenih novosti s strani deležnikov nismo slišali. Dogodek je sprožil tudi velik odziv medijev, o njem sta pisala tako Dnevnik kot Delo, slednje najprej na prvi strani petkove izdaje in nato še v Sobotni prilogi. Prispevek je objavila tudi RTV v oddaji Odmevi, kjer so izjave podali prof. Koželj, ga. Stariha in ga. Lipnik Vehovar. Polemika o usodi Plečnikovega stadiona poteka na spletni strani in Facebook profilu arhitekturne revije Outsider, kjer je kot neposredni odziv na okroglo mizo članek objavil Matevž Granda.

 

Iz navedenega lahko sklepamo, da se strokovna, a tudi širša javnost zavedata pomena Plečnikovega stadiona in problematike, ki se je pojavila s spornim projektom BŠP.

 

Zato je smiselno, da DAL nadaljuje z aktivnostmi, ki bodo pomagale to problematiko razjasniti, in bodo vodile k primerni in uresničljivi rešitvi za Plečnikov stadion in druge deležnike.

 

To je še toliko bolj na mestu, saj za nameravano gradnjo gradbeno dovoljenje še ni pridobljeno, načrt je še "v razvoju" zaradi vprašljivih vplivov na okolje. Ker gradbenega dovoljenja še ni, je treba izpostaviti, da bo moral biti na dan izdaje gradbenega dovoljenja načrt izdelan z datumom, ki bo v skladu z zahtevanimi roki veljavnosti načrta. Dejstvo je, da sedem let stari načrti (iz časa pridobljenega soglasja s strani ZVKDS) avtomatično niso veljavni kot taki, da morajo biti novelirani, na novo stanje pa izdana vsa predpisana soglasja – tudi novo – ažurno – izdano soglasje s področja varstva kulturne dediščine, z upoštevanjem vseh danes veljavnih zahtev za varstvo objekta na stopnji "spomenika" državnega pomena, in z vsemi, za tak namen predpisanimi pogoji.

 

 

 

 

KOMENTARJI (0)
Če želite dodati svoj komentar, vas prosimo, da se prijavite oz. registrirate. Hvala.
MOMOWO. 100 DEL V 100 LETIH. EVROPSKE ŽENSKE V ARHITEKTURI IN OBLIKOVANJU
MEDNARODNA POTUJOČA ARHITEKTURNA RAZSTAVA

Otvoritev razstave: 4. 4. 2017 ob 19.00

Razstavišče: Atrij ZRC, Novi trg 2, Ljubljana

Trajanje: 4. 4. – 4. 5.2017, od ponedeljka do sobote od 9.00 do 18.00

 

Mednarodna potujoča arhitekturna razstava »MoMoWo. 100 del v 100 letih. Evropske ženske v arhitekturi in oblikovanju« predstavlja ustvarjalnost evropskih  arhitektk in oblikovalk v preteklih sto letih. Virtualno je prikazan izbor sto javnosti bolj ali manj znanih del; le-ta vključujejo najpomembnejše in najbolj reprezentativne primere evropske arhitekture in oblikovanja, ki jih je ustvarilo sto žensk od konca prve svetovne vojne do danes. Število del je simbolno,  saj lahko “sto” skladno z latinsko besedo centum razumemo tudi kot “nešteto.”

 

Obiskovalci si lahko dela ogledujejo glede na avtorico, državo ali čas nastanka. Pomembnejši mejniki zgodovine, ki so zaznamovali položaj žensk v družbi, so predstavljeni v obliki časovnice. Na razstavi so še posebej izpostavljeni arhitekturni in oblikovalski ter kulturni, družbeni in politični dosežki Slovenk.

 

Razstava omogoča tudi virtualni obisk osemnajstih kulturno-turističnih itinerarjev »MoMoWo. Ženske - arhitekturni in oblikovalski itinerarji po Evropi«, ki jih je mednarodna ekipa MoMoWo sestavila z namenom promocije stopetindvajsetih del arhitektk in oblikovalk v štirih evropskih mestih in dveh državah.

 

Razstavo spremljata tudi obsežna razstavni katalog in arhitekturni vodnik. Doslej je mednarodna potujoča razstava gostovala že v štirih evropskih mestih: Oviedu (Španija), Lizboni (Portugalska), Grenoblu (Francija) in Eindhovnu (Nizozemska), po Ljubljani pa se seli v Torino (Italija).

 

 

 

Vstop brezplačen

 

Postavitev v Sloveniji: Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta ZRC SAZU

 

Več informacij na http://www.momowo.eu/activities/travellingexhibition/

 

 

 

 

O PROJEKTU MOMOWO

 

 

MoMoWo je prvi izbrani in financirani projekt Evropske unije, ki je posvečen arhitektkam, gradbenicam in oblikovalkam. Ženskam torej, ki so aktivne v svetu projektiranja in gradnje. Primarni cilj projekta MoMoWo je prepoznavanje in razumevanje vzrokov, ki so in v določeni meri še ovirajo afirmacijo žensk v svobodnih poklicih. Namen MoMoWo je strokovni in širši javnosti predstaviti pomemben del »anonimne« in zamolčane evropske kulturne dediščine 20. stoletja, ki so jo ustvarile ženske, dejavne na omenjenih področjih. Projekt bo podpiral in ustrezneje ovrednotil tudi dosežke sedanje generacije ustvarjalk in s tem pomagal utreti pot bodočim generacijam žensk v ustvarjalnih poklicih.

 

V okviru projekta nastajajo:

 

  • Podatkovna baza evropskih arhitektk, oblikovalk in inženirk, dejavnih v evropskem in svetovnem prostoru.
  • Dan odprtih vrat vsako leto 8. marca v državah partnericah projekta.
  • Tri mednarodne konference/delavnice »Women Designers, Architects and Engineers« v treh različnih obdobjih 20. stoletja: za obdobje 1918–1945 je potekala septembra 2015 na Univerzi v Leidnu (Nizozemska), za obdobje 1946–1968 je potekala oktobra 2016 na ZRC SAZU v Ljubljani, za obdobje 1969–1989 pa bo potekala oktobra 2017 v Oviedu (Španija).
  • Potujoča razstava »MoMoWo. 100 projects in 100 years. Women's Architecture and Design in Europe (1918—2017)«.

 

V okviru projekta sta izšli publikaciji:

 

 

Projektne aktivnosti bodo nedvomno spletle mednarodno mrežo, omogočile nova poznanstva in kulturne izkušnje ter ponudile nove zaposlitvene možnosti.

 

Za vse informacije gl. www.momowo.eu

KOMENTARJI (0)
Če želite dodati svoj komentar, vas prosimo, da se prijavite oz. registrirate. Hvala.
DAN ZA ARHITEKTE
PREDSTAVITEV

Spoštovani!

V okviru našega hišnega sejma, ki bo od 05.04.2017 do 07.04.2017 v prostorih podjetja Starman, v Žejah pri Komendi, od 7.30 do 18.00 ure, vas vabimo, da se v torek 04.04.2017 udeležite posebnega dogodka - dan za arhitekte, ki smo ga s pomočjo naših parterjev pripravili prav za vas.

Več si lahko ogledate v prilogi.

Rdeča nit sejma bo predstavitev kolekcije Boards Decor Spectrum Lead 2017 proizvajalca Kaindl. Novosti v programu iveralov, ultrapasov, delovnih plošč in dodatkov (robnih trakov, dodatkov za delovne plošče) si boste lahko ogledali v našem razstavnem prostoru.

V okviru hišnega sejma bodo predstavljene tudi novosti ostalih dobaviteljev. Nekateri od njih bodo aktivno sodelovali in z veseljem odgovarjali na vaša vprašanja.

Seveda bomo kot je že v navadi poskrbeli tudi za neformalen program. Z šefom aktivne kuhinje bomo poskrbeli, da se boste v sproščenem vzdušju zadržali tudi po formalnem delu.

Vljudno vabljeni!

P.S. Zaradi lažjega načrtovanja prosimo za napoved udeležbe na dogodkih na info@straman.si.


Vljudno vabljeni!

KOMENTARJI (0)
Če želite dodati svoj komentar, vas prosimo, da se prijavite oz. registrirate. Hvala.
„RELATIONS„ BY PATRIZIA MOROSO
PREDAVANJE

Vabljeni na predavanje „relations„ by Patrizia Moroso, lastnice pomembnega italijanskega pohištvenega proizvajalca, ki v svoje projekte povezuje množico oblikovalcev in arhitektov.

Predavanje bo v četrtek 16.3.2017 ob 18.00 uri v Plečnikovi predavalnici na Fakulteti za arhitekturo.

“Zgodovina naših odnosov z oblikovalci je sodelovanje z ljudmi, ki poskušajo pozitivno spreminjati svet z inteligenco in z žarom, ki vedno gane umetnike pred lepoto.

Oblikovalce vedno prosim, da si zamislijo celoten svet in ne samo izdeleka, enega predmeta ter naj ga postavijo v odnos s prihodnostjo.Tisto kar vedno ljubim pri svojem delu je ozadje: moč projekta, ideje in kompleksnost na poti skozi težave do realizacije. “

KOMENTARJI (0)
Če želite dodati svoj komentar, vas prosimo, da se prijavite oz. registrirate. Hvala.
ARHITEKTURA INVENTURA 2017
RAZSTAVA

Odprtje
Ponedeljek, 13. februar 2017 ob 20. uri, Cankarjev dom, Velika sprejemna dvorana
Pozdravni nagovor bo imel akademik, prof. dr. Boštjan Žekš

 

Novinarska konferenca
Ponedeljek, 13. februar 2017 ob 12. uri, Cankarjev dom, Velika sprejemna dvorana

 

Trajanje
13. februar – 16. marec 2017

 

Organizator razstave
Društvo arhitektov Ljubljane
Karlovška 3, 1000 Ljubljana
T 01 / 252 79 30 (delavniki med 10. in 12. uro)
E drustvo.arhitektov.lj@siol.net (tajništvo), jurij.kobe@atelierarhitekti.si (predsednik)

 

Razstavo so finančno podprli

_Zlata pokrovitelja: ARCADIA LIGHTWEAR in ARTEMIDE
_Pokrovitelji: ACO, ALU KÖNIG STAHL, INTERNORM, PREFA, GIMNAZIJA JOŽETA PLEČNIKA LJUBLJANA in CH4

 

O razstavi
Razstava Arhitektura inventura je tradicionalna bienalna pregledna razstava članov Društva arhitektov Ljubljane. Letošnja, osma po vrsti, ki se bo med 13. februarjem in 16. marcem 2017 ponovno odvila v Veliki sprejemni dvorani Cankarjevega doma, bo predstavila prerez snovanja članov Društva v zadnjih dveh letih. Na razstavi bo več kot 150 avtorjev pokazalo 126 arhitekturnih in 10 študentskih projektov, od urbanističnega načrtovanja, do arhitekturnih zasnov in prenov javnih zgradb, večstanovanjskih stavb, enodružinskih hiš in interjerjev, pa tudi projekte grafičnega in industrijskega oblikovanja ter pisanje o arhitekturi.

Arhitektura inventura je najobširnejši pregled arhitekturnega delovanja v naši državi, saj je Društvo arhitektov Ljubljane, ki predseduje tudi Zvezi društev arhitektov Slovenije, k sodelovanju ponovno povabilo tudi arhitekte iz ostalih slovenskih društev, povabilo osem gostov beograjskega društva arhitektov ter izbralo deset projektov študentov Fakultete za arhitekturo v Ljubljani.

 

V času razstave bo ob razstavnem prostoru potekalo 6 arhitekturnih predavanj in 6 študentskih predstavitev pod skupnim naslovom Arhitekti imamo rešitve – kako jih realizirati.

 

četrtek, 16.2.2017 ob 17. uri
Blaž Budja in Rok Jereb
Miha Dešman in Vlatka Ljubanović
Študentki: Mateja Šetina
Klara Bohinc

četrtek, 23.2.2017 ob 17. uri
Ana Kreč in Jure Horvat
Meta Kutin in Tomaž Ebenšpanger
Študenta: Sanel Muranović
Aleš Korpič

četrtek, 2.3.2017 ob 17. uri
Marko Studen in Boris Matič
Vesna Vozlič Košir in Matej Vozlič
Študenta: Luka Fabjan
Maja Omerzel

četrtek, 9.3.2017 ob 17. uri
Okrogla miza: Prenova Plečnikovega stadiona

 

NAVODILA ZA RAZSTAVLJALCE

Dostava plakatov, maket, izdelkov in ostalih gradiv za razstavo: v četrtek, 9. februarja 2017 med 9:00 in 14:00 uro (dvorana M1, vhod iz Male Galerije)

 

Podiranje razstave in PREVZEM gradiv v petek, 17.3.2017 od 9:00 do 15:00 ure.

 

Če želite plakat printati po ceni 35 EUR + DDV /plakat, za katero se je dogovoril DAL, vas prosimo, da pdf plakata pošljete najkasneje do 2.2.2017 na info@ch4.si.

 

POZOR! Plakat vam bodo sprintali in dostavili v CD samo ob predhodnem plačilu. Žal so se pogoji zaostrili, ker v prejšnjih letih nekateri člani DAL niso poravnali računa za printanje. Podrobnosti o pripravi plakata najdete na spodnji povezavi.

 

Lep pozdrav,

IO DAL

 

PRVA OKROŽNICA

 

PRIJAVNICA

 

NAVODILA ZA PRIPRAVO GRADIVA ZA KATALOG

 

NAVODILO ZA ŠTUDENTE

 

LOGOTIP DAL

 

ZRCALO PLAKATA

 

PREDOGLED PLAKATA

 

NAVODILA ZA PRIPRAVO IN TISK PLAKATA

KOMENTARJI (0)
Če želite dodati svoj komentar, vas prosimo, da se prijavite oz. registrirate. Hvala.
ARHIOF 2017
KONFERENCA

Spoštovani kolegi,

 

Zavod za promocijo arhitekture (ZPAR) na pobudo pokroviteljev organizira arhitekturno konferenco ARHIOF 2017 skupaj s tradicionalnim »odprtim« smučarskim prvenstvom arhitektov Slovenije SPAS OPEN 2017, ki bosta 17. in 18. marca 2017 na Rogli.

 

Tema letošnje konference bo: »PISARNA PRIHODNOSTI«. Zanima nas kako se je/bo pojem klasične pisarne spreminjal skozi čas. Iskali bomo odgovore na vprašanja, ki se postavljajo ob novih paradigmah na delovnem mestu, ki jih omogoča tehnološki napredek.

 

Podjetja se trudijo, da bi naredila svoje poslovne prostore bolj atraktivne za svoje zaposlene in jih tako zadržala na delovnem mestu. Številna podjetja so že implementirala politiko mobilnega delovnega mesta. V bližnji prihodnosti pa naj bi že več kot polovica zaposlenih delalo izven pisarn tako pogosto, kot v pisarnah.

 

Klasično fiksno delovno mesto po mnenju vodstev globalnih podjetij predstavlja nepotreben strošek in je kot tako v upadanju, delno zaradi ugotovitve, da ni potrebe, da se vse vrste del opravljajo v pisarnah ter tudi zaradi zahtev zaposlenih po boljšem časovnim razmerjem med »življenjem in delom«. Seveda to ne pomeni, da bo klasična pisarna izumrla. Pisarne postajajo bolj fleksibilni prostori, prostori srečanja, sodelovanja, povezovanja, kar kot družbena in kulturna bitja nujno potrebujemo.

 

V kontekstu konference bomo izvedli tudi natečaj za izbor najboljših realizacij med "Poslovnimi objekti / interieri" ter razglasili nagrajence, ki bodo povabljeni, da na konferenci predstavijo nagrajene projekte.

 

Več o programu in prijavah na: http://www.arhiof.si/

 

 

POMEMBNO:

 

Prijave na dogodek najkasneje do 28.02. 2017.

Udeležba na konferenci »ARHIOF 2017« dne 17.03. 2016 je BREZPLAČNA, ob predhodno izpolnjeni prijavnici na konferenco ARHIOF 2017, ki jo pošljite na info@arhiof.si.

 

Prav tako bo v primeru zadostnega števila poskrbljeno za brezplačni prevoz na Roglo in nazaj v Ljubljano / Maribor.

 

NAGRADA:

Prosimo vas da posredujete material za objavo po navodilih, ki so objavljena na spletni strani http://arhiof.si (Pod rubriko »Nagrade«):

Ime projekta:

Točen naslov objekta:

Avtorji projekta / Arhitekturni biro oziroma avtorska skupina:

Leto začetka projekta:

Trajanje gradnje:

Leto zaključka gradnje:

Fotograf:

Fotografije in načrti:

- Vsaj 3 fotografije v .jpg formatu (odgovarjajoče resolucije za objavo na spletu)

- značilne načrte (situacija, tloris, prerez), zložene v ENI skupni datoteki .jpg formata pošljite na elektronski naslov: info@arhiof.si

Avtorji nagrajenih projektov bodo povabljeni k predstavitvi na samem dogodku.

Za zgornje se vam vnaprej zahvaljujemo

Pomebno:

Rok oddaje predloga za Nagrado ARHIOF je 28.02. 2017.

 

 

SOBOTA 18.03. 2017 Odprto smučarsko prvenstvo arhitektov SPAS OPEN 2017
7.00 – 8.00 Zajtrk in zapuščanje sob

8.00 – 9.00 Prihod na smučišče

9.00 – 10.00 Prosto smučanje - zbiranje na prizorišču tekmovanja
10.00 – 12.00 Smučarsko prvenstvo

12.00 – 13.30 Kosilo in druženje

13.30 – 15.00 Prosto smučanje

 

Lep pozdrav,

Organizacijski odbor

 

 

tel: +386 591 51179
e-posta: info@arhiof.si
splet: http://arhiof.si

KOMENTARJI (0)
Če želite dodati svoj komentar, vas prosimo, da se prijavite oz. registrirate. Hvala.
PLEČNIKOVA NAGRADA 2017
RAZPIS

SKLAD ARHITEKTA JOŽETA PLEČNIKA


razpisuje

 

 

Plečnikovo nagrado za leto 2017 - osrednje javno priznanje slovenskemu avtorju za vrhunsko stvaritev na področju arhitekture, urbanizma, krajinske arhitekture ali notranje opreme, nastalo v zadnjih petih koledarskih letih v Sloveniji ali v tujini.

 

Sklad poleg nagrade razpisuje tudi Plečnikovo medaljo za aktualno realizacijo ali delo na navedenih področjih ter za pomembno delo s področja arhitekturne teorije in kritike ter strokovne publicistike oziroma na splošno za prispevek k bogatitvi arhitekturne kulture.

 

Sklad posebej razpisuje še priznanje za izvajalski dosežek in študentsko priznanje.

 

Kandidate za nagrado, medaljo in priznanje lahko predlagajo podjetja, strokovna društva, člani žirije, avtorji sami in vsi državljani Slovenije.


Kandidata za študentsko priznanje predlaga mentor ali fakulteta.

 

Predloge, ki naj bodo dokumentirani tudi s slikovnim materialom, največ v velikosti A3, pošljite do 17. februarja 2017 na naslov: Društvo arhitektov Ljubljane, Sklad arhitekta Plečnika, 1000 Ljubljana, Karlovška 3/I in info@drustvo-dal.si

 

Razpisu je treba priložiti izjavo o avtorstvu predlaganega dela.

 

Plečnikova odličja za leto 2017 bo izbrala žirija, ki jo bo imenovala Skupščina sklada.

 

 

 

Sklad arhitekta Jožeta Plečnika

 

 

NAVODILA ZA PRIPRAVO PREDLOGOV NAJDETE NA TEJ POVEZAVI

 

KOMENTARJI (0)
Če želite dodati svoj komentar, vas prosimo, da se prijavite oz. registrirate. Hvala.
CONSTRUCTIVE ALPS
MEDNARODNA ARHITEKTURNA NAGRADA

S četrtim natečajem za mednarodno arhitekturno nagrado »Constructive Alps« iščemo zgledne projekte trajnostne gradnje in prenove širom po alpskem prostoru (CH, DE, AT, IT, FL, FR, SL, MC), ki so bili izvedeni med letoma 2012 in 2016. Najodmevnejši projekti bodo prejeli denarne nagrade v višini 25.000 € (1. nagrada), 15.000 € (2. nagrada) oziroma 10.000 € (3. nagrada).

 

Za sodelovanje v prvem krogu sicer dvokrožnega natečajnega postopka morajo kandidati/kandidatke predložiti natečajno dokumentacijo, ki naj vsebuje: dve fotografiji projektnega objekta, podatke o porabi energije in zapis s kratko utemeljitvijo, zakaj objekt (projekt) po presoji kandidatov/kandidatk sodi v kategorijo stavb, ki se odlikujejo kot še posebej trajnostne. Mednarodna žirija, ki ji bo predsedoval švicarski arhitekturni novinar Köbi Gantenbein, bo pri ocenjevanju natečajnih prispevkov upoštevala naslednja merila: energijsko varčnost, ekološki vidik trajnostnosti, ekonomski vidik trajnostnosti, družbeni vidik trajnostnosti in kulturni vidik trajnostnosti.

 

Rok za oddajo natečajnega prispevka prek spleta je 20. januar 2017. -> Oddaja natečajne dokumentacije

 

Vsi projekti, ki se bodo uvrstili v drugi krog, bodo predstavljeni v ugledni strokovni reviji za arhitekturo Hochparterre, na uradni spletni strani natečaja za mednarodno nagrado »Constructive Alps« ter v okviru potujoče razstave, ki bo gostovala v vseh alpskih državah.

 

Dodatne informacije: www.constructivealps.net

 

Veselimo se vašega prispevka in vam želimo veliko uspeha!
Silvia Jost, Zvezni urad za prostorski razvoj Švicarske konfederacije (ARE)

KOMENTARJI (0)
Če želite dodati svoj komentar, vas prosimo, da se prijavite oz. registrirate. Hvala.
PRIX VERSAILLES
NAGRADA

Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO) od leta 2015 podeljuje nagrado Prix Versailles za vrhunske arhitekturne stvaritve na področju oblikovanja hotelov, nakupovalnih centrov, restavracij in trgovin.

 

Predloge za dela, ki se nahajajo v Republiki Sloveniji, je mogoče vložiti do 31. januarja 2017 ob 23.59. ure  na spletni strani http://www.prix-versailles.com/. Nagrade bodo podeljene za posamezne kategorije: trgovine, nakupovalne centre, hotele in restavracije. 


Podelitev nagrad bo potekala 12.  maja 2017 v prostorih UNESCO v Parizu. Dogodki za posamezno regijo (Afrika in Zahodna Azija, Centralno-južna Amerika in Karibi, Severna Amerika, Centralno-severno-vzhodna Azija, Južna Azija in Pacifik ter Evropa) se bodo pričeli 17. aprila 2017. 

KOMENTARJI (0)
Če želite dodati svoj komentar, vas prosimo, da se prijavite oz. registrirate. Hvala.

© 2017 DAL, VSE PRAVICE PRIDRŽANE