DAL - Društvo arhitektov Ljubljana

Društvo arhitektov Ljubljana

Karlovška 3

SI-1001 Ljubljana, Slovenija

t +386 1 252 79 30
f +386 1 252 79 31
info@drustvo-dal.si

urednistvo@drustvo-dal.si

uradne ure pisarne DAL
vsak delovni dan
od 10.00 do 12.00 ure

SINGULARNI OBJEKTI: ARHITEKTURA IN FILOZOFIJA
PREDSTAVITEV KNJIGE

Jean Baudrillard, Jean Nouvel

 

Francoski inštitut, 17. 12. 2015 ob 18.30


Ob izidu slovenskega prevoda knjige Singularni objekti: arhitektura in filozofija vas vabimo na predstavitev in pogovor o knjigi, ki bo v četrtek, 17. decembra ob 18.30 v prostorih mediateke Francoskega inštituta. Knjiga je nadaljevanje zbirke Drugi prostori, ki izhaja v okviru delovanja založbe in revije Praznine.Prevod iz francoščine je pripravila Irena Ostrouška, uvodno besedo je prispeval Nejc Lebar, odlično oblikovanje pa je delo Hane Jesih. Prevod je izšel s podporo Programa pomoči pri izdaji knjig Valentin Vodnik, ki ga izvaja Francoski inštitut v Sloveniji.


Knjiga Singularni objekti: arhitektura in filozofija sooča dva izmed ključnih avtorjev s preloma 20. in 21. stoletja, filozofa, sociologa in teoretika kulture Jeana Baudrillarda ter arhitekta Jeana Nouvela. Razprava je v prvi vrsti posvečena problematiki sodobnega prostora oziroma razmerju arhitekture do družbe v najširšem smislu. Problemi, ki se jih lotevata avtorja med drugim zajemajo vprašanja iluzije, dematerializacije, podobe, politike, estetike ... V jedru pogovora je vprašanje o možnosti in nemožnosti singularnega objekta arhitekture kot nečesa, kar se je zmožno upreti učinkom globaliziranega in s kulturno industrijo preobremenjenega sveta. Knjiga je hkrati izjemen dokument, ki dokazuje, da najprodornejše sodobne arhitekturne in teoretične prakse nujno ukinjajo njuno medsebojno razliko.


Več o knjigi nam bo povedal urednik slovenske izdaje Singularnih objektov, Nejc Lebar. Ob nakupu knjige boste na dogodku dobili tudi brezplačen izvod zadnje številke revije Praznine.


Vabljeni!

KOMENTARJI (0)
Če želite dodati svoj komentar, vas prosimo, da se prijavite oz. registrirate. Hvala.
VIDIKI POUČEVANJA IN PRAKSE
PREDAVANJE

Vljudno vabljeni na prvi predavanji v sklopu serije predavanj
POVEZAVE: TU Dunaj – FA Ljubljana

 

VIDIKI POUČEVANJA IN PRAKSE

 

ki bosta v petek 11.12. ob 17.00 v Plečnikovi predavalnici, FA

 

VIENNA HIGH RISE BUILDING CONCEPT
prof. Christoph Luchsinger
Inštitut za Arhitekturo mesta, TU Dunaj

 

RETROPERSPECTIVE
prof. András Pálffy
Inštitut za Arhitekturo, TU Dunaj

 


Serijo predavanj prijazno podpira Avstrijski Kulturni Forum (Ljubljana).

KOMENTARJI (0)
Če želite dodati svoj komentar, vas prosimo, da se prijavite oz. registrirate. Hvala.
VIZIJE SO 10: RAZSTAVIŠČE, KI GA NI
VABILO

INTERPRETACIJA JAKOPIČEVEGA PAVILJONA


19. november do 11. december 2015, Galerija Kresija
12. december do 18. december 2015, Kongresni trg
25. november do 15. april 2016, Jakopičev paviljon v parku Tivoli

 

Z letošnjim kulturno-arhitekturnim projektom Vizije so 10 obeležujemo 150-letnico rojstva arhitekta, urbanista in izumitelja Maksa Fabianija ter 120 letnico njegovega prvega regulacijskega načrta za Ljubljano.

 

Jubilejno leto 2015 je priložnost za oživitev ideje o ponovni postavitvi Jakopičevega paviljona, v katerem bi zaživela razstavišče in projektni prostor, namenjena arhitekturni, krajinsko arhitekturni in urbanistični dejavnosti ter Univerzi v Ljubljani. Paviljon bi dopolnil os kulturnih institucij oz. razstavišč vzdolž mestne promenade, s tem pa bi se aktiviralo tudi manj obiskano območje parka Tivoli.

 

V parku Tivoli bomo med 20. in 25. novembrom postavili maketno simulacijo Jakopičevega paviljona v merilu 1:1. Ob razstavi pa bo v četrtek, 26. novembra ob 18. uri potekala v Galeriji Kresija tudi okrogla miza. Širša javnost si bo lahko razstavo od 12. do 18. decembra ogledala tudi na Kongresnem trgu.

 

Vljudno vabljeni na odprtje razstave Vizije so 10, ki bo v četrtek, 19. novembra 2015 ob 18. uri, v galeriji Kresija na Stritarjevi ulici 6. Razstavo bo odprl župan Zoran Janković, uvodni strokovni nagovor pa bo prispeval podžupan, prof. Janez Koželj. Na odprtju razstave bo nastopil tudi zbor Arhivox. Sledila bo predstavitev rešitev.

 

Vljudno vabljeni na okroglo mizo v sklopu razstave VIZIJE SO_10 z naslovom RAZSTAVIŠČE, KI GA NI / INTERPRETACIJA JAKOPIČEVEGA PAVILJONA v četrtek, 26. novembra 2015 ob 18.00 uri v Galeriji Kresija

 

Okrogle mize se bodo udeležili:
Andrej Hrausky (DAL)
Breda Mihelič (UIRS)
Darja Pergovnik (ZVKDS)
Vesna Krmelj (ALUO)
Okroglo mizo bosta moderirala Rok Žnidaršič in Mitja Zorc (oba DAL in FA).

 

Uvodoma bomo kratko predstavili projekt Vizije so_10: Razstavišče, ki ga ni.

 

Na okrogli mizi želimo predvsem razpreti vprašanja v povezavi s konkretnim predlogom postavitve novega Jakopičevega paviljona… kot na splošno o problemih in postopkih rekonstrukcij in interpretacij izgubljenih objektov. Ob tem želimo kratko orisati zgodovino objekta in vlogo, ki jo je imel v kulturnem življenju mesta. Ter se spomniti akcij in projektov, ki so v preteklosti nastale v spomin in opomin na Jakopičev paviljon.

 

Veselimo se srečanja z vami !

 

OBVESTILO ZA MEDIJE

KOMENTARJI (0)
Če želite dodati svoj komentar, vas prosimo, da se prijavite oz. registrirate. Hvala.
Zmagovalni projekt zadnjega javnega natečaja: Center za zaščito in reševanje, arhitekturni biro Ravnikar Potokar
NATEČAJI VRNJENI V ZAKONODAJO!
OBVESTILO

 

Spoštovani kolegi.

 

Državni zbor je v torek, 27. 10. 2015 sprejel Zakon o javnem naročanju ZJN-3, kjer je v 100. členu opredelil obveznost izvedbe projektnega javnega natečaja za javne objekte – ko je investitor država, lokalne skupnosti ali druge osebe javnega prava.

 

Gre za velik uspeh arhitekturne stroke, za kar smo se borili vse od leta 2008, ko je vlada sistematično ukinila obveznost izvedbe natečajev, določeno v Zakonu o gradnji objektov (ZGO).

 

Društvo arhitektov Ljubljana, skupina Maja Farol in podjetje IPop smo se v zadnjih letih intenzivno borili za vrnitev natečajev v zakonodajo – s strokovnimi članki, okroglimi mizami in zakonodajnimi pobudami. Besedilo člena je prepis predloga, ki ga je za MOP pripravila Maja Farol skupaj s PIC nevladnih organizacij.

 

Na Ministrstvu za finance so zvišali finančni prag iz 1.500.000 EUR, kot je bil v stari zakonodaji, na 2.500.000 EUR. Škoda! Vseeno pa je bolje to, kot dosedanja praksa lovopusta, ko je bil edini kriterij javne arhitekture najnižja cena.

 

Državni zbor je zakon sprejel brez glasu proti. Verjamemo, da so vsi poslanci sprevideli smiselnost kriterija kakovosti pred najnižjo ceno.

 

 

Povzetek iz novega zakona:


»100. člen (uporaba zakona pri natečaju)

 

(3) Naročnik iz a), b) in c) točke prvega odstavka 9. člena tega zakona mora izvesti projektni natečaj v skladu z določbami tega poglavja:

 

a) za javno naročilo storitve projektiranja novih objektov v javni rabi, kot jih določajo predpisi, ki urejajo graditev objektov v naslednjih primerih:
– za projektiranje objektov za šport, rekreacijo in druge objekte za prosti čas skladno z enotno klasifikacijo vrst objektov iz skupine 241, kot jih določa uredba, ki ureja klasifikacijo vrst objektov in objektov državnega pomena, če ocenjena investicijska vrednost presega 500.000 evrov;
– za projektiranje drugih objektov, če ocenjena investicijska vrednost presega 2.500.000 evrov;

 

b) za javno naročilo storitve priprave strokovnih podlag za potrebe prostorskega načrtovanja, kot jih določajo predpisi s področja prostorskega načrtovanja v naslednjih primerih:
– če načrtovane prostorske ureditve posegajo na območja, kjer se spreminja namenska raba območja, kadar površina načrtovane prostorske ureditve presega površino 5 hektarjev;
– če obvezno izvedbo projektnega natečaja določa prostorski akt.«


Lep pozdrav!
IO DAL, zanj Aleš Prijon

KOMENTARJI (0)
Če želite dodati svoj komentar, vas prosimo, da se prijavite oz. registrirate. Hvala.
NATEČAJ ZA UREDITEV OBALNEGA PASU NASELJA BAŠKA
NATEČAJ

Občina Baška v sodelovanju z Društvom arhitektov Reka razpisuje natečaj za ureditev obalnega pasu naselja Baška na otoku Krku. Natečaj je urbanistično-arhitekturni, enostopenjski, javni, anonimni.

 

Rok za oddajo del je 21. december 2015, do 12.00.

 

Več o natečaju si oglejte na spletni strani DAR

KOMENTARJI (0)
Če želite dodati svoj komentar, vas prosimo, da se prijavite oz. registrirate. Hvala.
TAKU HIBINO - HIBINOSEKKEI
PREDAVANJE

Vabljeni na predavanje arhitekta Taku Hibino, vodilnega v biroju HIBINOSEKKEI, ki bo v torek 24.11. ob 17.30 uri v Plečnikovi predavalnici Fakultete za arhitekturo v Ljubljani.

 

HIBINOSEKKEI je eden vodilnih arhitekturnih birojev, ki se ukvarja izključno z raziskovanjem in načrtovanjem prostorov za vzgojo in izobraževanje. Njihove projekte odlikujejo enostavne zasnove, inovativni pristopi v organizaciji in uporabi ter izjemna povezanost z naravo/okolico (preplet interierja in eksterieja, uporaba naravnih materialov,...). Do sedaj so načrtovali že več kot 300 objektov.

 

Lepo vabljeni!

KOMENTARJI (0)
Če želite dodati svoj komentar, vas prosimo, da se prijavite oz. registrirate. Hvala.
PIRANSKI DNEVI ARHITEKTURE
MEDNARODNA ARHITEKTURNA KONFERENCA

33. mednarodna arhitekturna konferenca ter podelitev 27. mednarodne arhitekturne nagrade Piranesi 2015


pod častnim pokroviteljstvom predsednika vlade RS dr. Mira Cerarja
21. november 2015 ob 10. uri, Gledališče Tartini, Piran, Slovenija


lokacija konference: Gledališče Tartini, Piran
lokacija podelitve nagrade Piranesi: razstavišče Monfort, Portorož

 

21. novembra bo v gledališču Tartini v Piranu pod častnim pokroviteljstvom predsednika vlade RS dr. Mira Cerarja potekala že 33. mednarodna arhitekturna konferenca Piranski dnevi arhitekture, tokrat z naslovom Invencija in tradicija v arhitekturi. Konferenca se bo zaključila ob 20. uri v razstavišču Monfort v Portorožu s slovesno podelitvijo priznane mednarodne arhitekturne nagrade Piranesi 2015 in z odprtjem šestih spremljevalnih arhitekturnih razstav, med katerimi je najpomembnejša prav razstava za nagrado Piranesi 2015.

 

 

Tema
INVENCIJA IN TRADICIJA V ARHITEKTURI

Kdaj se konča tradicija in kje se začne invencija? In kje se konča invencija in kdaj se pokaže tradicija? Dva obraza vsakokratne sedanjosti. Tako kot je prihodnost vedno sestavljena iz vseh preteklosti – daljnih in bližnjih – je tudi v vsakem človekovem delovanju invencija le novi odraz vsega tistega, kar je bilo do tedaj doseženo, torej novi obraz tradicije! Vsa dobra tradicija je bila zgrajena iz invencij in uspešne inovacije lahko izhajajo edinole iz dobrega dela tradicije. Tradicija je nekaj, čemur ne moremo ubežati. Tudi če smo se ji želeli povsem izogniti, se zopet pokaže v svoji odsotnosti. Kot je navzoča v vsaki inovaciji, spregovori tudi v njenem zanikanju. prof. Jurij Kobe

 

 

PROGRAM


7 predavanj, 8 predavateljev

Boris Bežan, MX_SI, Mehika, Slovenija
Sonja Gasparin, Beny Meier, Gasparin&Meier architekten, Avstrija
Idis Turato, Hrvaška
Meritxell Inaraja, MI, Španija
András Ferkai, Madžarska
José Esteves de Matos, De Matos Ryan, Velika Britanija
David Lorente Ibáñez, Harquitectes, Španija

 

2 predstavitvi

Martin Pelcl, Maribor, Slovenija
Žiga Kreševič, Technische Universität Graz/Gradec, Avstrija

 

1 podelitev mednarodne nagrade Piranesi 2015

 

6 arhitekturnih razstav
Piranesi 2015
Juta Krulc: Življenje z vrtovi, Maja Kržišnik, Center arhitekture in Galerija Dessa
Vizije prostora: z drobnimi koraki med morjem in oblaki, Občina Piran, Andraž Starčič
Most za Most, študentska delavnica, FA Ljubljana, seminar Krušec
Stojnice ob obali, študentska delavnica, Občina Piran, OGP in FA Ljubljana, mentorja Matej Blenkuš, Mitja Zorc
Minevanja, Polona Mlakar Baldasin, fotografska razstava

 

2 spremljevalna dogodka: Piranski dnevi Piranu
Fabianieva ulica, delavnica za otroke, vodi Špela Kuhar, Center arhitekture
Arhitekturne ikone 20. stoletja, predavanje arhitekta Roberta Potokarja

 

1 PDA večerno druženje
S kulinariko kuharskega mojstra Boruta Jovana iz Galerije okusov in glasbo

 

PROGRAM

 

Informacije in prijava www.pida.si

KOMENTARJI (0)
Če želite dodati svoj komentar, vas prosimo, da se prijavite oz. registrirate. Hvala.
Iz knjige Usode ljubljanskih stavb in ljudi 49 – 72, avtorja dr. Bogota Zupančiča (fotografija iz arhiva arhitekta Miloša Lapajneta)
ZAHODNE SKUŠNJAVE MED HLADNO VOJNO
KONFERENCA

V Muzeju za arhitekturo in oblikovanje se bo 5. novembra odvijala konferenca o zahodnih vplivih na Jugoslovansko arhitekturo v letih 1940 - 90 z mednarodnimi predavatelji. Konferenca bo z raziskovanjem izrecnih študij primerov predstavila različne oblike mednarodnih vplivov na arhitekturo, tisk, knjige in arhitekturne teorije bivše Jugoslavije.

 

Konferenca je brezplačna.

KOMENTARJI (0)
Če želite dodati svoj komentar, vas prosimo, da se prijavite oz. registrirate. Hvala.
Foto: Irena Vesel Kopač Foto: Irena Vesel Kopač
ODPRTJE PLEČNIKOVE HIŠE
ODPRTJE

Pred dobrima dvema mesecema je po dveh letih prenovitvenih del Plečnikova hiša v Trnovem ponovno odprla svoja vrata za obiskovalce. Arhitektov dom z avtentično ohranjenimi bivalnimi prostori, osebnimi predmeti in veličastnim vrtom, dopolnjujejo nova muzejska postavitev o Plečnikovem opusu in življenju, vzpostavljen je nov študijski center ter urejeni prostori za občasne razstave in predstavitveno-izobraževalne programe. Prenovo Plečnikove hiše, kulturnega spomenika in izjemne dediščine 20. stoletja, je zaznamovalo odlično sodelovanje zaposlenih v mestni upravi, Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Muzeja in galerij mesta Ljubljane ter številnih zavzetih izvajalcev. Plečnikova hiša, ki je kot muzej odprta od leta 1974, je kulturni in turistični biser v Ljubljani, s prenovo pa postaja izhodišče za spoznavanje Plečnikove Ljubljane in stvariteljskega duha velikega mojstra Jožeta Plečnika – ikone naše prestolnice. Prenova je vredna 2.264.620 evrov, Muzej in galerije mesta Ljubljane, ki upravlja s hišo, v prvem letu načrtuje 6.000 obiskovalcev, v prihodnjih pa 10.000 obiskovalcev letno.

 

 

POTEK PRENOVE

 

Projekt celovite prenove Plečnikove hiše, od temeljev do strehe oziroma od dokumentacije do muzejske predstavitve, je potekal osem let. Prenovo je zaznamovalo odlično sodelovanje mestne uprave in mestnih zavodov ter državnih ustanov, projektantov in izvajalcev. V osnovi je projekt prenove obsegal:
• inventarizacijo Plečnikove dediščine,
• dogovor o sodelovanju med ustanovami, ki hranijo Plečnikovo dediščino, tj. Muzej za arhitekturo in oblikovanje ter Muzej in galerije mesta Ljubljane,
• pridobitev novih muzejskih prostorov za predstavitev Plečnikovega dela in življenja, prostorov za študijski ter za obrazstavne programe in občasne razstave,
• prilagoditev Plečnikove hiše gibalno oviranim,
• obnova Plečnikove hiše in vrta.

Glede financiranja Jerneja Batič, vodja projekta s strani MOL, pojasnjuje: »V času, ko smo začeli z obnovo, smo uspešno kandidirali na razpisu Ministrstva za kulturo in pridobili sofinanciranje projekta iz Evropskega sklada za regionalni razvoj v višini 1.120.000,00 €. Celotna obnova Plečnikove hiše je vredna 2.264.620,00 €. Od tega je bilo približno 70 % sredstev namenjenih restavratorskim in gradbenim posegom. Ostali del sredstev je bil namenjen pripravi dokumentacije, analiz, opremi, muzejski postavitvi, odkupu stanovanja in obnovi vrta.«

 

 

KONSERVATORSKI NADZOR NAD PRENOVO


Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenija se je s Plečnikovo hišo začel ukvarjati že pred desetimi leti, ko je pripravil strokovne podlage za razglasitev hiše za spomenik državnega pomena skupaj s celotnim Plečnikovim arhitekturnim opusom. Zato so pozdravili pobudo o celoviti prenovi hiše, ki je pred osmimi leti prišla s strani MOL. Sledila je priprava natančne dokumentacije hiše, posnetek obstoječega stanja z vsemi detajli in izdelava konservatorskega načrta.

 

Irena Vesel, odgovorna konservatorka za prenovo, izpostavlja: »Na prvi pogled je bila hiša v dobrem stanju in mislili smo, da so potrebna le nujna vzdrževalna dela na inštalacijah in notranji ter zunanji lupini in da se bomo lotili predvsem konserviranja. Sondiranje, temeljito čiščenje in nastala škoda zaradi vremenskih neprilik pa so pokazale, da temu ni tako. Vsi materiali so bili v zelo slabem stanju. V izredno slabem stanju je bilo stavbno pohištvo in vgrajeni les, zato ga je bilo potrebno utrditi in konservirati. V zelo slabem stanju so bili tudi vsi notranji ometi. Po vsej verjetnosti je bila hiša v času Plečnikovih posegov zelo vlažna. S sanacijo vlage se je Plečnik ukvarjal na tak način, da je vse zidove premazal z bitumnom, nekatere celo obložil s hidroizolacijo in jih nato ometal, kar pa seveda ni bilo dobro in so vsi ometi propadli. Skupaj so jih ponekod držali le še debeli sloji beležev. Te omete smo odstranili in jih nadomestili z novimi sanacijskimi ometi. Za vsak poseg smo se odločali sproti in se po potrebi posvetovali tudi z zunanjimi strokovnjaki. Pogled v konstrukcijo hiše pa nam je omogočil, da hišo dobro spoznamo in sploh prvič odkrijemo Plečnikove posege.« Hiša je imela namreč za Plečnika pomembno vlogo pri načrtovanju marsikaterega projekta, saj mu je služila kot eksperiment pri oblikovanju in uporabi različnih materialov ter njihovi obdelavi.

 

 

PRENOVA PLEČNIKOVEGA VRTA


Skupaj s prenovo hiše je potekala tudi konservatorska prenova Plečnikovega vrta, katere cilj je bil celostno ohraniti oziroma poustvariti zasnovo, kakršno je ustvaril Plečnik, ki mu je vrt predstavljal ustvarjalni poligon v sozvočju grajenega in zelenega. Odgovorna za konservatorsko prenovo vrta Darja Pergovnik iz ZVKDS OE Ljubljana takole povzema značilnosti Plečnikove ureditve vrta:
• V hiši in na vrtu so uporabljeni prefabricirani gradbeni elementi, prototipi elementov iz drugih Plečnikovih objektov in stari kamniti fragmenti.
• V zimskem vrtu in vhodni veži, na platoju pred hišo in na poteh so tlaki sestavljeni iz prefabriciranih gradbenih elementov, elementov iz drugih Plečnikovih objektov in stari kamniti fragmenti.
• Za vzpostavljanje povezave bivalnih prostorov z vrtom so bili zgrajeni vhodna veža, zimski vrt in balkon.
• Z vzdolžnimi poteki poti se vzpostavlja osna ureditev prostora.
• Kot akcent za poudarjanje osi so postavljeni steber in stebriča.
• Na vrtu so postavljeni skalnjak, latnik, klop in čebelnjak.
• Hiša je obraščena z divjo trto.
• Na vrtu se pojavljata organski in geometrijski zasaditveni vzorec.
• Na vrtu je zasajen brezov drevored.
Tradicija obdelovanja vrtičkov na Plečnikovem vrtu se je začela že v Plečnikovih časih, ko je gredice oddajal za obdelovanje okoliškim stanovalcem. Sedaj z muzejem sodeluje 8 vrtičkarjev, ki so že v preteklosti obdelovali zelenjavni vrt in s katerimi so v muzeju sklenili dogovor o načinu in pogojih obdelovanja zelenjavnega vrta v skladu s smernicami ZVKDS.

 

 

ARHITEKTURNA PRENOVA PLEČNIKOVE HIŠE


V Sloveniji so redke hiše ali stanovanja, kjer obiskovalec lahko spoznava avtentično bivalno okolje prve polovice 20. stoletja. »Osnovni namen arhitekturne prenove Plečnikove hiše je bil ohraniti avtentično stanje in podobo vseh Plečnikovih intervencij in jih znotraj nove celote izpostaviti kot edinstvene. Z vsemi potrebnimi novimi posegi smo želeli omogočiti čim boljše delovanje in organizacijo obstoječih in novih vsebin, v skladu s sodobnimi standardi in primernim spoštovanjem in distanco do dela velikega mojstra,« je o izhodiščih arhitekturnega koncepta za prenovo celote povedala odgovorna projektantka Maruša Zorec, Arrea, arhitektura, d. o. o.

 


PLEČNIKOVA HIŠA KRONOLOŠKO

 

1915 Jožetov brat Andrej Plečnik kupi hišo na Karunovi 4.
1921  Jože Plečnik se po desetletjih bivanja v tujini že kot uveljavljen arhitekt za stalno vrne v Ljubljano in se 9. oktobra preseli v hišo.
1925  Plečnik zgradi prizidek k hiši na Karunovi 4, kjer odslej biva.
1929  Arhitekt dokupi sosednjo hišo na Karunovi 6, si s pripadajočim vrtom precej poveča posest in k hiši prizida zimski vrt.
1957  Plečnikov nečak Karel Matkovič se po stričevi smrti preseli v hišo in skrbno ureja stričevo zapuščino.
1971  Dediči prodajo hišo in posest z vso umetnikovo zapuščino mestu Ljubljana.
1972  Mestna občina Ljubljana ustanovi Arhitekturni muzej Ljubljana.
1974  Plečnikova hiša je urejena in odprta za javnost kot muzej.
2009  Kompleks Plečnikovih hiš na Karunovi 4 in 6 z ohranjenim originalnim inventarjem ter pripadajoči vrt je razglašen za spomenik državnega pomena.
2010  Plečnikova hiša preide v upravljanje Muzeja in galerij mesta Ljubljane.
2013  Plečnikova hiša se zapre zaradi celostne prenove.
2014  Začetek priprav projekta nominacije Plečnikove arhitekturne dediščine za Unesco seznam svetovne kulturne dediščine.
24. 9. 2015 

Plečnikova hiša z vrtom ponovno odpira svoja vrata. V novo pridobljenih prostorih zaživi nova stalna razstava Plečnik, prostor za občasne razstave, študijski center, Plečnikova učilnica za obrazstavne in muzejske programe ter muzejska trgovina.

   
   

 

 

 

 

 

 

 

 

KOLOFON PRENOVE

 

OBNOVA PLEČNIKOVE HIŠE
2013–2015

Investitor: Mestna občina Ljubljana
Strokovna komisija: prof. Janez Koželj, prof. dr. Peter Krečič, prof. Marjan Ocvirk, Matevž Čelik
Sofinanciranje: Ministrstvo za kulturo, Evropski sklad za regionalni razvoj; odgovorna oseba za projekt: Maja Udovič

Vodja projekta: Jerneja Batič
Sodelavci: Metka Štrajhar, Špela Knol, Mirna Gregorič, Javni stanovanjski sklad MOL, Oddelek za ravnanje z nepremičninami, Služba za pravne zadeve, Oddelek za finance in računovodstvo

 

PLEČNIKOVA HIŠA
Odgovorna konservatorka: Irena Vesel, Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, OE Ljubljana

Projektiranje: Arrea, arhitektura, d. o. o., Maruša Zorec, Maša Živec
Projekt opreme in razstava: Maruša Zorec, Matjaž Bolčina, Maša Živec
Makete: Tadej Bolta
Gradbeni nadzor: GeaConsult, d. o. o., Joško Misson

Izvajalci:
Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Restavratorski center: Igor Peršolja, Mateja Kavčič, Vito Dolničar, Evgen Pezdirc, Irena Potočnik

Gnom, d. o. o.: Jože Drešar, Franci Andrejčič

Muzej in galerije mesta Ljubljane: Katarina Toman, Ana Porok, Maja Kovač

Makro 5 gradnje, d. o. o.: Jakob Žigante, Klemen Prebevšek, Iša Pliberšek
Podizvajalci: R firma, d. o. o., Energomont, d. d., SBS Tim inženiring, d. o. o., Nikica Perković, s. p., LHP tehnologija lesa, d. o. o., Mezzo, d. o. o., Plastermont, d. o. o., Krtki, d. o. o., Skipp − Primož Skok, s. p., Coston, d. o. o., Alkam, d. o. o., Geotech, d. o. o., Mizarstvo Agnes − Dušan Jerina, s. p.

ZARJA elektronika, d. o. o.

Lesnina MG oprema, d. o. o.

 

OBNOVA PLEČNIKOVEGA VRTA

Odgovorna konservatorka: Darja Pergovnik, Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, OE Ljubljana
Projektiranje: AKKA, d. o. o., Ana Kučan, Mojca Kumer

Izvajalci:
Makro 5 gradnje, d. o. o.: Jakob Žigante, Klemen Prebevšek, Iša Pliberšek
Podizvajalci: Arboretum Volčji Potok, CRMA, d. o. o., Coston, d. o. o., R firma, d. o. o.

 

KOLOFON RAZSTAVE

Razstava PLEČNIK.
Plečnikova hiša, Muzej in galerije mesta Ljubljane, zanj Blaž Peršin, direktor

Vodja projekta: Maja Kovač

Avtorica razstave: Ana Porok

Sodelavci razstave: Tamara Bregar, Mojca Ferle, Ana Pokrajac Iskra, Egon Ravbar, Dragica Trobec Zadnik, Irena Vesel, Irena Žmuc

Oblikovanje razstave: Arrea, arhitektura, d. o. o., Maruša Zorec, Matjaž Bolčina
Oblikovanje celostne grafične podobe razstave: Agora Proars, Bojan Lazarevič

Jezikovna obdelava tekstov: Ines Drame
Jezikovni pregled: Katja Paladin
Prevod v angleščino: Studio Phi d. o. o., Milan Stepanovič
Jezikovni pregled angleškega besedila: Philip Burt, Murray Bales

Konservatorsko-restavratorska priprava gradiva: Konservatorska služba MGML: Katarina Toman Kracina, Maja Banovič, Janja Gojkovič, Bojana Zavodnik

Dokumentacija: Dokumentacijska služba MGML: Matej Satler

Tehnična postavitev: RPS, d. o. o., Branko Filipič in Tehnična služba MGML

Fotografije: Damjan Gale, Lojze Gostiša, Miran Kambič, Damjan Prelovšek, dokumentacija Slovenski etnografski muzej, Narodna in univerzitetna knjižnica, Muzej za arhitekturo in oblikovanje, Zgodovinski arhiv Ljubljana, arhiv Žale, javno podjetje, d. o. o., dokumentacija MGML

Promocija: Urša Karer, Maja Kovač
Programi za odrasle in otroke: Nika Damjanovič, Ema Marinčič, Petra Peunik Okorn, Janja Rebolj, Borut Rovšnik

Avdio zgodbe: Nika Damjanovič, Knjižnica slepih in slabovidnih Minke Skaberne

Renderji in interaktivne postaje: Andrej Blatnik, Matej Bojanec, Alenka Kramer, Urša De Reya, Kaja Lipušček, Staš Sotlar, Jon Hauptman, Matej Koren

Načrt za maketo Ljubljane: Tadej Bolta

Ekrani na dotik: Janez Štefanič

Filmi: Filmski arhiv pri Arhivu RS, Narodna galerija (Plečnik Project, avtor razstave: Boris Podrecca, produkcija filma: Radiotelevizija Slovenija, avtor filma in montaža: Amir Muratović, direktor fotografije in kamera: Marko Kočevar, tipografija: Lucijan Bratuš), Prodok d. o. o. (Tone Stojko, Simon Stojko Falk), dokumentacija MGML

KOMENTARJI (0)
Če želite dodati svoj komentar, vas prosimo, da se prijavite oz. registrirate. Hvala.
ITHUBA PRILOŽNOST OPPORTUNITY
RAZSTAVA

Ponedeljek, 2. november 2015

18.00 

Predstavitev projektov FH Kärnten in buildCollective v Afriki

Fakulteta za arhitekturo, Plečnikova predavalnica

 

19.30 

Otvoritev razstave v avli Fakultete za arhitekturo

 

20.00

Otvoritev razstave v galeriji Dessa

 

 

Ithuba je zulujska beseda za priložnost in ime šol, ki so jih v revnih predelih Južnoafriške republike zgradile skupine avstrijskih, nemških, slovenskih in švicarskih študentov in mentorjev v sodelovanju z lokalnimi prebivalci: 'Ithuba Community College' je bila zgrajena med leti 2007-13 v enem od barakarskih predmestij Johannesburga, od leta 2010 pa se gradi njena podružnica na Wild Coast-u ob Indijskem oceanu. Obe šoli sta namenjeni otrokom, ki odraščajo v revščini in pomanjkanju barakarskih naselij, z omejenimi možnostmi za dostojno življenje in poklic v prihodnosti.

 

Ithuba je hkrati smoter vseh socialnih projektov – gradnje šol in ostalih družbenih stavb ter infrastrukturnih objektov –, ki jih v Afriki izvajajo fundacija of S2ARCH, evropske arhitekturne šole in kolektiv buildCollective. Ti projekti so, globalno gledano, majhen doprinos k uresničevanju ciljev Milenijske deklaracije Organizacije združenih narodov, a velikega pomena za prihodnost nekaj sto afriških otrok in drugih prebivalcev.

 

Razstava ITHUBA [priložnst], ki je nastala v sodelovanju FH Kärnten in buildCollective iz Avstrije ter Fakultete za arhitekturo Univerze v Ljubljani podrobno predstavlja načrtovanje in izgradnjo šolskih stavb koroških in ljubljanskih študentov arhitekture v kompleksih Ithube v Johannesburgu in na Wild Coast-u, postavitev mostu preko reke Mzamba ter socialne projekte avstrijskega arhitekturnega kolektiva buildCollective v Južnoafriški republiki in Tanzaniji.

 

Razstava bo na ogled na dveh lokacijah: v galeriji Dessa in avli Fakultete za arhitekturo. Obsegala bo prikaz razvoja projektov, postavitev šolskega ambienta v merilu 1:1 s tipičnimi konstrukcijami in materiali ter video. 

KOMENTARJI (0)
Če želite dodati svoj komentar, vas prosimo, da se prijavite oz. registrirate. Hvala.
JE LOKACIJA NATEČAJA ZA REGIJSKI REŠEVALNI CENTER V RADOVLJICI NA PRAVEM MESTU?
MNENJE

Ker v slovenskem prostoru skorajda ni več arhitekturnih nalog, ki bi bile izbrane z arhitekturnim natečajem, smo bili na DAL ob novici, da Občina Radovljica razpisuje natečaj, sprva navdušeni. Vendar pa na žalost ugotavljamo, da gre za neprimerno pripravljen razpis. Za natečajno nalogo je bila namreč v skladu z veljavnim Prostorskim redom občine Radovljica izbrana lokacija, za katero je predvidena izdelava OPPN, ki na tem območju predvideva "območje dejavnosti zaščite in reševanja s spremljajočimi družbenimi dejavnostmi". Ker gre za izjemno občutljiv prostor v zeleni coni med mestom in prometnim koridorjem, bi bilo po mnenju DAL pred razpisom natečaja najprej potrebno z anketnim natečajem preizprašati izbiro lokacije.

 

Tudi arh. Ira Zorko meni, da je v natečajnem gradivu predlagana lokacija objekta povsem neprimerna. Njegovo pismo objavljamo v celoti.

 

Spoštovani arhitekti!

Pregledal sem podloge in videl predvideno lokacijo natečaja, ki jo seveda dobro poznam in mislim, da je žal popolnoma neprimerna za urbanizacijo. Vsi takšni programi, vključno z oskrbnimi centri, sodijo med družbeno INFRA (infra = lat. spodaj) strukturo in ne bi smeli igrati vidne - izpostavljene - vloge v našem življenskem prostoru, konkretno v Radovljici, kakor bi rekel pesnik, v "okolšni tej podobi raja”.


Poglejmo pouk po kratkem času opuščenega Baumaxa na vzhodnem izvozu za Kranj in vrsto z reklamami razkričanih celulitnih obročev naših deželnih mest in naselji! Ali pa komercialno oskrbna cona le malo naprej pri Lescah, prav v bližini Vrbe in na “sotočju" vrhunskih krajinskih razgledov in doživetij planeta! Povsod razvrednotene krajinske vedute in nasilna (ne moreš ji ubežati!) komercializacija prostora, ki hkrati - kako ironično - znižuje vrednost, tudi ekonomsko, deželi in njenim prebivalcem. Prostor za vse takšne programe je na izoliranih jasah (kot to lahko vidimo marsikje po Evropi!), kjer naj infrastrukturni programi ostajajo v ozadju, vedutno nevidni in služeči, kot servisi, ne pa, da se kažejo kot bistvo in glavni namen življenja in bivanja!

 

Iz razloga neprimerne lokacije bom enega od redkih natečajev v letošnjem letu bojkotiral. K premisleku, kakor tudi k ukrepanju proti nepotrebni in nesmiselni komercializaciji življenskega prostora resno vabim tudi vse ostale.

Lep pozdrav, Ira Zorko, arhitekt

KOMENTARJI (0)
Če želite dodati svoj komentar, vas prosimo, da se prijavite oz. registrirate. Hvala.
Od žepnega parka <br>do oglasnih površin <br>Foto: Urban Jeriha
OGLAŠEVANJE V JAVNEM PROSTORU
ODMEVI NA APEL DAL

Društvo arhitektov Ljubljane je s sopodpisniki v začetku meseca junija letos na predsednika vlade in resorna ministrstva ter združenja občin naslovilo pismo, v katerem opozarjamo na degradacijo kulturne dediščine ter kulturne in naravne krajine, ki jo povzroča prekomerna onesnaženost z reklamnimi panoji. V apelu smo predlagali, da odgovorni skupaj s civilno družbo v najkrajšem možnem času, najkasneje pa oktobra 2015, izvedejo široko javno razpravo o problematiki oglaševanja v javnem prostoru, ki bo prinesla konkretne rešitve na ravni države in občin. V apelu so bila navedena naša pričakovanja in predlagane nekatere možne rešitve. 

 

Kljub temu, da je bil apel poslan dr. Miru Cerarju, predsedniku vlade RS, mag. Julijana Bizjak Mlakar, ministrici za kulturo RS, Ireni Majcen, ministrici za okolje in prostor RS, dr. Petru Gašperšiču, ministru za infrastrukturo RS, dr. Ivanu Žagarju, predsedniku Skupnosti občin Slovenije, Robertu Smerdelju, predsedniku Združenja občin Slovenije ter Bojanu Kontiču, predsedniku Združenja mestnih občin Slovenije, smo odgovor do današnjega dne prejeli le s strani Ministrstva za infrastrukturo.

 

Iz ministrstva sporočajo, da se z vsebino apela v veliki meri strinjajo. Poudarjajo, da tudi sami ugotavljajo, da z vidika varnosti cestnega prometa motijo številni oglasni panoji v bližini javnih cest. Vendar pa hkrati ugotavljajo, da tovrstnih površin ne bo mogoče v celoti prepovedati, z restriktivnimi ukrepi pa jih želijo kar se da omejiti. Pri tem navajajo 78. člen Zakona o cestah, sprejetega koncem leta 2010, ki izrecno prepoveduje postavljanje oglasnih panojev v območju državne ceste zunaj naselja, razen v posebih primerih, v katerih je postavljanje oglasnih panojev dovoljeno. Ugotavljajo tudi, da so možnosti zakonodajalca, torej Ministrstva za infrastrukturo, glede posegov v že pridobljene pravice, izvirajoče iz izdanih upravnih aktov, zelo omejene, saj je retroaktivna veljava predpisov načeloma prepovedana.

 

Seveda pa Zakon o cestah velja le za državne ceste, medtem ko postavljanje objektov za obveščanje in oglaševanje občine kot upravljalci občinskih cest pravno regulirajo s svojimi pravnimi akti. Poleg tega lahko zakonodaja s področja cestne infrastrukture rabo prostora omejuje samo v varovalnem prostoru javne ceste in posledično so na ta prostor vezane tudi pristojnosti inšpekcije.

 

Oglaševalska podjetja se tako v mnogih primerih odločijo za postavitev objektov za obveščanje in oglaševanje izven varovalnih pasov. Zato mora - tako na Ministrstvu - prav v teh primerih svojo vlogo odigrati ostala zakonodaja s področja urejanja prostora.

 

Pred nekaj dnevi je bila v časopisu Dnevnik objavljena vest, da bo Mestni inšpektorat MOL pričel preverjati ali so oglasni panoji ob občinskih cestah postavljeni s soglasjem občine. Če niso, jih bodo odstranili. A le tiste, ki nimajo zazidanih temeljev, saj bi moral v tem primeru ukrepati republiški inšpektorat. Zanimivo je, da so slednji primeri pred odstranitvijo varnejši od ostalih, saj ima gradbena inšpekcija čez glavo dela z odstranjevanjem najbolj problematičnih črnih gradenj, zato se z zunanjim oglaševanjem ne ukvarja. Prav zaradi tega naj bi si občine prizadevale za prenos pristojnosti na področju enostavnih objektov, kamor sodi večina objektov za oglaševanje.

 

Kako resen je namen občine pa kaže pred nedavnim postavljena gradbena ograja z oglaševalskimi panoji na zemljišču družbe Hiša invest ob žepnem parku na Resljevi cesti. Zakon o cestah določa, da je v varovalnem pasu ceste – če ni pločnika, znaša ta pet metrov, če je pločnik, pa dva – mogoče oglaševati le s soglasjem njenega upravljalca. V tem primeru je to ljubljanska občina, ki tudi v svojem odloku o občinskih cestah povzema ključne rešitve zakona – tudi obvezno soglasje za posege v varovalni pas ceste, ki znaša od dva do deset metrov. A kljub temu na družbi Europlakat, ki po pooblastilu lastnika zemljišča trži omenjena plakatna mesta, pojasnjujejo, da so v preteklosti Mestno občino Ljubljana večkrat zaprosili za pridobitev dovoljenja za postavitev panojev na gradbiščnih ograjah, vendar so od občine dobili pojasnilo, da niso pristojni za izdajanje dovoljenj na zasebnih zemljiščih. Zato v tem primeru Mestne občine Ljubljana niso zaprosili za dovoljenje, saj so panoji na zasebnem zemljišču. Več o tej in drugih kršitvah, storjenih ob tem posegu, so zapisali kolegi z Inštituta za urejanje prostora.

 

Kot vse kaže, veljavna zakonodaja povsem smiselno ureja problematiko postavljanja oglasnih panojev, potrebno bo le nekaj volje, da se vse zapisano tudi upošteva.

KOMENTARJI (0)
Če želite dodati svoj komentar, vas prosimo, da se prijavite oz. registrirate. Hvala.
NAGRADA PIRANESI 2015
RAZPIS

Na spletni strani PIDA je objavljen letošnji razpis za nagrado Piranesi, ki nagrajuje najboljše arhitekturne realizacije, nastale v zadnjih dveh letih na območju centralne Evrope. Sodelujoče dežele so Austria, Češka, Grčija, Hrvaška, Italija, Madžarska, Slovaška in Slovenija. Sodelujoče fakultete so Ljubljana, Maribor, Zagreb, Split, Trst, Pescara, Gradec, Dunaj in Budimpešta.

Arhitekti zgoraj naštetih dežel se lahko prijavijo za nagrado Piranesi preko nacionalnih selektorjev. Vsak nacionalni selector bo izbral 5 realiziranih arhitekturnih del, zgrajenih v zadnjih dveh letih.

Študenti zgoraj omenjenih arhitekturnih fakultet se lahko za študentsko priznanje Piranesi prijavijo preko študentskih selektorjev svoje fakultete. Vsak študentski selektor bo izbral dva realizirana ali nerealizirana projekta, nastala v zadnjih dveh študijskih letih.

Selektorji imajo pravico podati svoje predloge. Selekcija se opravi vsako leto konec oktobra.

 

Več o prijavi najdete tukaj.

KOMENTARJI (0)
Če želite dodati svoj komentar, vas prosimo, da se prijavite oz. registrirate. Hvala.
SVETOVNI DAN HABITATA
AKCIJA

Center arhitekture, ki deluje na področju arhitekturne vzgoje in izobraževanja ter ozaveščanja o pomenu kakovostno grajenega prostora poziva vse sloveske osnovne šole k vseslovenski akciji SVETOVNI DAN HABITATA 2015.

 

Organizacija združenih narodov je prvi ponedeljek v oktobru proglasila za Svetovni dan Habitata, ki se praznuje že od leta 1985. Posvečen je človekovim naseljem in osnovni pravici ljudi do primernega bivališča. Vlade in lokalne skupnosti vsega sveta so pozvane, da na ta dan usmerijo pozornost na kakovost življenja v mestih in drugih naseljih ter z različnimi aktivnostmi spodbujajo zavest o potrebi za izboljšanje življenjskih pogojev.

 

Prijave na vseslovensko akcijo SVETOVNI DAN HABITATA 2015, ki bo letos v ponedeljek, 5. oktobra sprejemajo še do 29. septembra 2015.

 

Več na spletni strani IGRIVA ARHITEKTURA

KOMENTARJI (0)
Če želite dodati svoj komentar, vas prosimo, da se prijavite oz. registrirate. Hvala.
POZABLJENI SLOVENCI: SAVIN SEVER
DOKUMENTARNI FILM

Savin Sever (1927–2003) sodi med najpomembnejše slovenske arhitekte povojne generacije. Ustvarjal je v dobi, ko se je končal prvi val obnove porušene domovine in je bil čas za optimizem in razmišljanje o prihodnosti kulture bivanja. 

Načrtoval je objekte za vsakdanjo in splošno rabo: številne različice izjemno domišljene garažne hiše Triplex, garažno hišo na Ambroževem trgu, dve veleblagovnici, Astra in Merkur v Ljubljani, štiri tiskarne (Učne delavnice zavoda za gluho mladino, Tiskarna Mladinska knjiga, Tiskarna Jože Moškrič, Tiskarna Soča v Novi Gorici), Tehnični center AMZS v Ljubljani, vhodni objekt predora Karavanke in številne druge. Vsi ti objekti sodijo med vrhunce slovenske arhitekture.


Poleg vrednotenja arhitekturnega opusa in analitične predstavitve procesov dela ter avtorjevih tehnoloških in konceptualnih inovacij se film ukvarja s perečim vprašanjem varovanja in revitalizacije modernistične arhitekture. Prav Severjeve Učne delavnice so boleč primer neustrezne zaščite. Ko je bila dejavnost v njih opuščena, so stavbo – kljub prizadevanju stroke – ob koncu tedna brez dovoljenja podrli, da bi na njenem mestu postavili trgovino. O še vedno ne dovolj dobro rešenih vprašanjih valorizacije objektov sodobne slovenske moderne arhitekture v filmu spregovorijo številni na tem področju angažirani strokovnjaki.


Savin Sever je umrl kmalu po tistem, ko so podrli njegovo konstrukcijo za Gorenjski sejem v Kranju. Nekaj let zatem so podrli tudi Tiskarno Jože Moškrič. Namesto obeh izjemno fleksibilno načrtovanih in za trgovsko dejavnost zelo primernih objektov so postavili montažne uniformne trgovske centre Hofer, enake kot povsod po deželi. Slovensko arhitekturno dediščino so trgovske korporacije zravnale do tal. Podrli so tudi Stavbo tehničnih pregledov AMZS ...

 

Dokumentarni film si lahko ogledate tukaj.

KOMENTARJI (0)
Če želite dodati svoj komentar, vas prosimo, da se prijavite oz. registrirate. Hvala.
Zaščitena kulturna dediščina: Kopališče Ilirija (inž. Stanko Bloudek, 1929), foto Nejc Černigoj Ploščad Ajdovščina, foto Nejc Černigoj Staro mestno jedro: Zlata ladjica, foto Nejc Černigoj Gradbiščne ograje ob Gosposvetski, foto Nejc Černigoj Dunajska cest ob razstavišču, foto Nejc Černigoj Dunajska cesta ob Plečnikovem stadionu, foto Nejc Černigoj Dunajska cesta, foto Nejc Černigoj Poslovni center Brinje na Dunajski cesti (Nande Korpnik, 2004), foto Nejc Černigoj
JAVNI APEL ZA OMEJITEV IN REGULACIJO OGLAŠEVANJA V JAVNEM PROSTORU
JAVNI APEL

Društvo arhitektov je s sopodpisniki na predsednika vlade in resorna ministrstva ter združenja občin naslovilo pismo, v katerem opozarjamo na degradacijo kulturne dediščine ter kulturne in naravne krajine. V apelu predlagamo, da odgovorni skupaj s civilno družbo v najkrajšem možnem času, najkasneje pa oktobra 2015, izvedejo široko javno razpravo o problematiki oglaševanja v javnem prostoru, ki bo prinesla konkretne rešitve na ravni države in občin. Pričakujemo: 

 

_ da bo predsednik vlade na ravni vlade podprl prizadevanja za kakovosten prostor z aktivnim koordiniranjem resorjev, ki vplivajo na urejanje prostora, in z medsebojno usklajeno zakonodajo s področij prostora, okolja, kulture, kmetijstva, prometa in zdravja
_ da bosta ministrica za okolje in prostor in ministrica za kulturo skupaj s strokovno javnostjo (urbanisti, arhitkti, krajinski arhitekti, spomeniško varstvo, oglaševalci) pripravili ustrezne analize in organizirali široko javno razpravo o problematiki oglaševanja v javnem prostoru, ki bo pripeljala do konkretnih rešitev v predpisih na ravni države, ter do usmeritev in izmenjave dobrih praks na ravni občin
_ da bo minister za infrastrukturo preprečil škodljive učinke oglaševanja v javnem prostoru na prometno varnost, ter na učinkovito rabo energije
_ da bodo župani poskrbeli za kakovosten prostor v svojih občinah in aktivno podprli občinske strokovne službe na področju urejanju prostora pri ukrepih za regulacijo oglaševanja v javnem prostoru.

 

Ob raziskavi tujih primerov dobre prakse predlagamo nekatere možne rešitve, ki jih lahko slovenske občine oziroma župani predpišejo z odloki, pristojna ministrstva in javne institucije pa podprejo z uskladitvijo prostorske zakonodaje:


_ oglaševanje se popolnoma prepove na objektih in prostorih, ki so varovani kot kulturna dediščina ipd
_ oglaševanje se strogo regulira izven poseljenih območij, na neurbaniziranih območjih in podeželju, vključno s cestnimi in avtocestnimi koridorji (Zakon o cestah prepoveduje oglaševanje le v 25 m širokem pasu ob državnih cestah, kar je glede na sedanje stanje v prostoru, premalo): oglaševanje je dopustno samo na dogovorjenih prostorih, skladno z zahtevami in s soglasjem občinskih arhitektov, urbanističnih svetov oz. ustreznih služb občinskih uprav;
_ na stavbah so pod natančno določenimi pogoji dovoljeni le napisi dejavnosti oz. imena podjetij, ki v stavbah dejansko opravljajo svojo dejavnost
_ oglaševanje v urbanih okoljih je dovoljeno samo na za oglase predvidenih svetlobnih panojih »city lights«, skladno s predpismom posamezne občine (npr. postajališča mestnega avtobusa, krajevna avtobusna postajališča, v industrijskih conah in nakupovalnih središčih ...)

 

 

Celotna vsebina apela je dostopna tukaj.

 

KOMENTARJI (0)
Če želite dodati svoj komentar, vas prosimo, da se prijavite oz. registrirate. Hvala.
2. MEDNARODNA AKADEMSKA KONFERENCA O MESTIH IN TEHNLOGIJAH
KONFERENCA

2nd International Academic Conference on Places and Technologies
Places and Technologies 2015: Keeping up with technologies to make healthy places
18. in 19. June 2015, Nova Gorica, Congress center Perla, Slovenia

 

2. Mednarodna akademska konferenca o Mestih in Tehnlogijah
Mesta in tehnologije 2015: V korak s sodobnimi tehnologijami do zdravih mest
18.-19.6.2015, Nova Gorica, Kongresni center Perla, Slovenija

 

Univerza v Ljubljani – Fakulteta za arhitekturo, Univerza iz Beograda – Arhitektonski fakultet, Strokovno društvo Urbana Laboratorija in Splošna bolnišnica „Dr Franc Derganc“, Nova Gorica vas vabi, da se udeležite 2. mednarodne akademske conference “Mesta in tehnologije”, katere osrednja tema v letu 2015 je “V korak s sodobnimi tehnologijami do zdravih mest”. Konferenca bo potekala v Novi Gorici v Kongresnem centru Perla, 18. in 19. junija 2015.

 

Cilj konference je predstavitev, diskusija in spodbujanje oblikovanja novih znanj ter zamisli o tehnologijah in okolju kot tudi preučitev etičnih vidikov in morebitnih tveganj, razvojnih rešitev, strokovnega znanja ter spodbujanje razprav v povezavi z enim od najpomembnejših strateških vprašanj – javnim zdravjem. Navedeni cilj izpostavlja nujnost multidisciplinarnega pristopa k tej temi ter prepoznavanje in vzpostavitev odnosov med vprašanji tehnološkega razvoja, varstva okolja in družbenih sprememb. Program konference zato vključuje raziskave, ki temeljijo na poznavanju različnih akademskih ved: inženirskih in tehničnih ved, medicinskih ved ter humanističnih in družbenih ved.

 

UVODNA PREDAVANJA
Dr Ružica Božović Stamenović, University of Belgrade, Faculty of Architecture, Belgrade, Serbia and National University of Singapore, Singapore
Dr Cor Wagenaar, Delft University of Technology, Delft, The Nederlands
Dr Pedro Ressano Garcia, Universida de Lusófona, Lisbon, Portugal
Dr Ilka Čerpes, University of Ljubljana, Faculty of Architecture, Ljubljana, Slovenia
Prof. Roger Riewe, Graz University of Technology, Institute of Architecture Technology, Austria

 

INFO
Predavanja so za lokalno skupnost brezplačna (možna udeležba do zapolnitve prostih mest), vendar je potrebna prijava organizatorju na e-pošni naslov: alenka.fikfak@fa.uni-lj.si

 

www.placesandtechnologies2015.org

KOMENTARJI (0)
Če želite dodati svoj komentar, vas prosimo, da se prijavite oz. registrirate. Hvala.
BORZA DELA
IŠČEMO SODELAVCA!
BORZA DELA

Arhitekturni biro iz Ljubljane vabi k sodelovanju dva sodelavca ali sodelavki:

 

 

1.

Iščemo sodelavca/ko: pooblaščenega arhitekta za določen čas. Obvezno je znanje programskega orodja Autocad (ali Revit).

Delovno mesto je v Ljubljani. Zaželjene so večletne izkušnje s področja projektive in strokovni izpit.

Prijavo z dokazili o izkušnjah pošljite na naslednji e-naslov: miha.lecnik@siol.com.

 

2. 

Iščemo sodelavca/ko: arhitekta za določen čas. Obvezno je znanje programskega orodja Autocad (ali Revit).

Delovno mesto je v Ljubljani. Zaželjene so izkušnje s področja projektiranja notranje opreme.

Prijavo z dokazili o izkušnjah pošljite na naslednji e-naslov: miha.lecnik@siol.com.

KOMENTARJI (0)
Če želite dodati svoj komentar, vas prosimo, da se prijavite oz. registrirate. Hvala.
Vrt Kržišnik, foto Polona Mlakar Baldasin
JUTA KRULC: ŽIVLJENJE Z VRTOVI
RAZSTAVA V GALERIJI DESSA

Vljudno vabljeni na odprtje razstave Juta Krulc: Življenje z vrtovi, ki bo v ponedeljek, 1. junija 2015 ob 20. uri.

 

Center arhitekture je v sodelovanju z arhitekturno galerijo Dessa pripravil razstavo originalnih načrtov vrtov in risb rastlin arhitektke Jute Krulc ter fotografij vrtov fotografinje Polone Mlakar Baldasin. Razstavo bo slavnostno odprl umetnostni zgodovinar mag. Gojko Zupan. Ob razstavi bo na Židovski stezi urejena začasna zasaditev, ki jo je zasnovala Juta Krulc v sodelovanju in s pokroviteljstvom Vrtnarstva Levičnik. Razstava bo na ogled do 29. avgusta 2015.

 

V soboto, 20. junija 2015 ob 18. uri pa vabimo v galerijo Dessa otroke, stare med 6 in 12 let. V sklopu Poletne muzejske noči bomo ob 18. uri zanje organizirali delavnico Igrive arhitekture VRTOVI.

 

Več na www.dessa.si.

KOMENTARJI (0)
Če želite dodati svoj komentar, vas prosimo, da se prijavite oz. registrirate. Hvala.
ARHITEKTURA KOT OZADJE ŽIVLJENJA
FOTOGRAFSKA RAZSTAVA V CD

V Mali galeriji Cankarjevega doma bo od 28. maja do 28. junija 2015 fotografska razstava arhitektke Virginie Vrecl z naslovom Arhitektura kot ozadje življenja/Architecture as the Background of Life. Odprtje razstave bo v četrtek, 28. maja 2015 ob 20. uri. Vabljeni!

KOMENTARJI (0)
Če želite dodati svoj komentar, vas prosimo, da se prijavite oz. registrirate. Hvala.
ZAKLOP, foto Damjan Švarc
ARCADIA NA BENEŠKEM BIENALU
POKROVITELJ DAL

JAŠEV projekt »ZAKLOP / Nasilna nuja za utelešeno prisotnost upanja« je zasnovan kot prostorska postavitev in performans in-situ, ki umetnika, njegove sodelavce in publiko povezuje za celotno obdobje trajanja Bienala. Sestoji iz postavitve, arhitekturne risbe kot odraza misli in dolgotrajnega performansa kot izraza nujnosti delovanja in odzivanja utelešene oblike. Osredotoča se na tri velike teme: upor, sodelovanje in upanje. Polifonija likovnih, zvočnih in performativnih elementov se bo od 9. maja do 22. novembra ponovila osemindvajsetkrat. Platforme Beneškega bienala ne bo uporabil le kot segmenta ali začasnega prikaza paralelnih resničnosti, temveč kot upor proti prevladujoči realnosti.
 JAŠA verjame, da lahko umetniško delo postane politično, ko njegova ideologija navdihuje in ne diktira. Gre za strukturirano militantno dejanje, za poziv h kolektivnemu čustvovanju. Preko neprekinjenih, ponavljajočih se akcij, vèdenja in kretenj ter transformacije teh gest v rituale skupina performerjev deluje kot nenasilno gverilsko telo, ki z močjo poezije poziva k pandemskemu utelešenju ideje o skupnosti in povezanosti.


Osvetlitev prostorske postavitve so s svojim znanjem podprli v podjetju Arcadia, d.o.o..

KOMENTARJI (0)
Če želite dodati svoj komentar, vas prosimo, da se prijavite oz. registrirate. Hvala.
Rhys Bevan Jones, Memory palace/Spominska palača, www.rhysbevanjones.com
NIK ŠKRLEC: SPOMINSKA PALAČA - ARHITEKTURA ZA SPOMIN
PREDAVANJE V GALERIJI DESSA

Zakaj imajo arhitekti najboljša izhodišča za odličen spomin s tehniko spominske palače? Gre za enega najstarejših znanih načinov pomnjenja, ki so ga raziskovali in razvijali že stari Grki, potem pa je sčasoma izginil. Danes se ponovno pojavlja na različnih spominskih tekmovanjih, v dosežkih in predavanjih kot je ta, ki ga bo pripravil Nik Škrlec.



Vabimo na predavanje Nika Škrleca v sredo, 27.5.2015 ob 20.00 v galerijo Dessa.



Tehnika palače spomina, metoda loci, je metoda, kjer uporabljamo domišljijske prostore in poti, da konkretno shranjujemo informacije v obliki zanimivih in dinamičnih podob. Razen omemb v pop kulturi (seriji Sherlock, The Mentalist …) in uporabe na tekmovanjih v pomnjenju, je tehnika razmeroma slabo poznana: predvsem ne razumemo osnovnih stvari, kadar si predstavljamo, kaj naj bi to bilo, čeprav se nam zdi, da zelo dobro poznamo teorijo za tem, ki jo napredovanja in razpiranja v kognitivnih znanostih čedalje bolj poglabljajo. Palača spomina je zelo preprosta in zabavna igra domišljije, uporaba prostorske predstave in bogatih podob - nalašč za arhitekte!



Nik Škrlec, absolvent dramske igre na AGRFT, slovenski rekorder v recitiranju števila pi in državni prvak v pomnenju. Nastopa v predstavah: Grad (SNG Drama), Emil in detektivi (LGL), In kaj naj zdaj z vsemi temi knjigami (Gledališče Glej), 1981 (Glej, AGRFT), Časovni stroj 2 (MGL), Evropa (Cankarjev dom) in drugih, nekatere od njih so mednarodno nagrajene. Že od srednje šole se ukvarja z ljubiteljskim raziskovanjem spomina. Dve leti zapored je zmagal na recitiranju števila pi na FMF, letos z 1694 decimalkami, marca pa je zasedel prvo mesto na Memoriadi, državnem prvenstvu v pomnenju. Je pisec bloga pipipi.si in soustanovitelj Zavoda k.g., ki se želi čim širše ukvarjati z ustvarjalnostjo. Od tod ideja, da bi ljudem predstavil tehniko palače spomina, ki ustvarjalnost uporabi za pomnenje.

KOMENTARJI (0)
Če želite dodati svoj komentar, vas prosimo, da se prijavite oz. registrirate. Hvala.
KAKŠNA JE VIZIJA DOBRE ARHITEKTURE?
DEBATA PLEČNIKOVIH NAGRAJENCEV IN NOMINIRANCEV V MAO

Plečnikova odličja so javna priznanja za največje dosežke na področju oblikovanja našega okolja, za dosežke na področju arhitekturne teorije, kritike in strokovne publicistike ter za prispevke k bogatitvi arhitekturne kulture oziroma uveljavljanju arhitekture. Na debati bodo svoje vizije predstavili:

Lena in Tomaž Krušec, ARK Arhitektura Krušec

Gregor Reichenberg, Reichenberg arhitektura
Pia Mikolič, EASA013
Rok Jereb in Blaž Budja, Jereb in Budja arhitekti
Peter Gabrijelčič, Arhitektura d.o.o.
Iztok Hvala
Boris Bežan, MX_SI architectural studio
Dean Lah in Milan Tomac, Enota
Primož Žitnik, Ravnikar Potokar arhitekturni biro
Miha Kajzelj, Modular arhitekti

 

Več o Plečnikovih odličjih.

 

Dogodek je nastal v sodelovanju Društva arhitektov Ljubljane (DAL) – Sklad arhitekta Jožeta Plečnika, Galerije Dessa in Muzeja za arhitekturo in oblikovanje (MAO).

KOMENTARJI (0)
Če želite dodati svoj komentar, vas prosimo, da se prijavite oz. registrirate. Hvala.
POBUDE
POBUDE IO DAL ZA SPREMEMBO ZAKONODAJE
POBUDE

Izvršni odbor DAL je prejšnji teden podal dve pobudi za spremembo zakonodaje. Na Ministrstvo za javno upravo je bila poslana pobuda za dopolnitev Zakona o javnem naročanju in sicer v tistih členih, ki urejajo naročanje projektantskih storitev in javnih natečajev.

 

Druga pobuda se nanaša na dopolnjeni osnutek sprememb in dopolnitev odloka o IPN MOL, v kateri IO DAL predlaga nekaj popravkov.

 

Obe pobudi v celoti objavljamo na spodnjih povezavah.

 

POBUDA ZA DOPOLNITEV ZJN-3

 

POBUDA ZA SPREMEMBO IPN MOL

KOMENTARJI (0)
Če želite dodati svoj komentar, vas prosimo, da se prijavite oz. registrirate. Hvala.
Palača Bata med gradnjo, arhitekt Franjo Lušičić. Avtor slike: Peter Naglič, vir: Slovenski etnografski muzej Veleblagovnica Nama, arhitekta Bogdan Fink in Miloš Lapajne. Vir: www.arhitekturni-vodnik.org
PRENOVA VELEBLAGOVNICE NAMA
ČLANEK

Društvo je v začetku maja na uredništvo časopisa Delo naslovilo dopis s pripombo na članek o prenovi veleblagovnice Nama, objavljenem v Delu 15. 4. 2015, v katerem so bili pomanjkljivo navedeni avtorje stavbe. Popravek je časops Delo objavil dne 12. 5. 2015.

 

Dopis v celoti objavljamo spodaj.

 

 

Spoštovani.

 

Dne 15. aprila 2015 je bil v vašem časopisu Delo objavljen članek »Do dneva Ljubljane nova tudi Nama« novinarja Janeza Petkovška.

 

V članku o prenovi trgovine Nama v Ljubljani so nekoliko zavajajoče navedeni avtorji in leto izgradnje stavbe. Ker gre za eno najbolj reprezentativnih in znanih ljubljanskih stavb, zasluži članek dopolnitev.

 

Veleblagovnica Nama danes deluje v dveh med seboj povezanih stavbah. Trenutno se prenavlja starejša stavba iz leta 1939, ki jo je načrtoval arhitekt Franjo Lušičić. Zgrajena je bila kot "Palača Bata". V njej so bili poleg trgovin še pisarne, kinodvorana, kavarna na strešni terasi, v kleti pa celo kopališče. Značilnost stare Name so poudarjeni horizontalni pasovi oken in zidanih okenskih parapetov, ki z zaokroženo obliko poudarjajo ulični vogal Slovenske ceste in Cankarjeve ulice. Stavba je izrazito modernistična, saj je bilo podjetje Bata napredno tudi v tem pogledu in je v modernem slogu gradilo svoje veleblagovnice po vsem svetu. Še danes deluje več kot 80 državah. V predvojni Jugoslaviji je bila tovarna Bata zgrajena v hrvaškem Borovem, od koder izvira tudi kasnejše preimenovanje.

 

Leta 1965 so na južni strani za namen veleblagovnice Nama, ki je tedaj že delovala v sosednji starejši stavbi, dozidali novo poslopje. Zasnovala sta ga v članku omenjena arhitekta Bogdan Fink in Miloš Lapajne. Ob prenovi leta 2002 so v tem delu predelali originalno fasado in jo, kljub nasprotovanju avtorjev, zamenjali s stekleno. 

 

Trenutna prenova starejšega dela, ki upošteva izvorne arhitekturne značilnosti stavbe, je zato korak v pravo smer tudi za podjetje Nama, sploh če na prenovljeno fasado ne bodo spet navesili raznih reklam. 

 

Nejc Černigoj, mag. inž. arh., za Društvo arhitektov Ljubljana

KOMENTARJI (0)
Če želite dodati svoj komentar, vas prosimo, da se prijavite oz. registrirate. Hvala.
Lawrence Halprin, Auditorium Forecourt Plaza, Portland, Oregon, 1961
EMPATHIC AND EMBODIED IMAGINATION
PREDAVANJE JUHANIJA PALLASMAE

Juhani Pallasmaa je finski arhitekt in teoretik, mislec / filozof arhitekture svetovnega slovesa. Ukvarja se z arhitekturno teorijo, antropologijo, kulturno filozofijo, arhitekturo živalskega sveta, umetnostno kritiko in filmsko ekspresijo. Pallasmaa je avtor ali urednik 24 knjig (morda je danes ta številka že večja), med najpomembnejšimi sta Oči kože – Arhitektura in čuti ter Misleča roka – Eksistencialna in utelešena modrost v arhitekturi, ki sta prevedeni v slovenščino, obe izšli pri založbi Studia Humanitatis, pa Arhitektura podobe: eksistencialni prostor v kinematografiji 2001 (Hitchcock, Tarkovski, Antonioni, Kubrick idr.), Encounters 1 in 2, zbornika njegovih teoretičnih tekstov 2005 in 20012 idr.. Prejel je številne mednarodne nagrade za arhitekturo, arhitekturno kritiko in prispevek kulturi.

 

Bil je dolgoletni profesor in daljše obdobje tudi dekan Fakultete za arhitekturo v Helsinkih, direktor Finskega muzeja za arhitekturo, rektor Inštituta za industrijsko oblikovanje. Bil je tudi profesor in predavatelj na najbolj uglednih šolah za arhitekturo, kot npr. Yale, Cranbrook Academy of Art idr.. Pallasmaa je danes brez dvoma eden najbolj zaželenih predavateljev v svetu. V zadnjih letih je bil večkrat tudi gost Fakultete za arhitekturo v Ljubljani, kjer je poleg predavanj vodil tudi dve delavnici za naše študente arhitekture.

KOMENTARJI (0)
Če želite dodati svoj komentar, vas prosimo, da se prijavite oz. registrirate. Hvala.
ARHITEKTURA= V BUDIMPEŠTI
GOSTOVANJE RAZSTAVE

Pregled arhitekturnega dogajanja v Sloveniji je nastal po izboru urednikov revije AB_arhitektov bilten. Kuratorji so Miha Dešman, Kristina Dešman, Andrej Hrausky in Uroš Lobnik. Ob odprtju razstave bo imel Miha Dešman predavnje o sodobni slovenski arhitekturi.

 

Odprtje razstave v Budimpešti je podprlo Slocensko veleposlaništvo v Budimpešti.

KOMENTARJI (0)
Če želite dodati svoj komentar, vas prosimo, da se prijavite oz. registrirate. Hvala.
CARSKA EKSKURZIJA
PREDAVANJE

Vabljeni na predstavitev carske ekskurzije seminarja Dešman v sredo, 6. maja 2015 ob 20.00 v Galeriji Dessa: 3000 kilometrov, 28 študentov arhitekture, 3 arhitekti, 1 avtobus, 75 arhitekturnih dosežkov, 5 držav, 7 neprespanih noči.

Seminar Dešman bo predstavil seminarsko ekskurzijo, ki je vodila skozi Slovenijo, Avstrijo, Švico, Francijo in Italijo.

V času predavanja je na ogled razstava Plečnikova odličja 2015.

KOMENTARJI (0)
Če želite dodati svoj komentar, vas prosimo, da se prijavite oz. registrirate. Hvala.
MAKS FABIANI / PROSTORSKI KONTEKST / TEKSTURA / TEKSTIL / TEKST
SIMPOZIJ IN RAZSTAVA

V četrtek, 7. maja 2015, vas vljudno vabimo na simpozij

 


MAKS FABIANI / PROSTORSKI KONTEKST / TEKSTURA / TEKSTIL / TEKST

 


s pričetkom ob 15. uri na Naravoslovnotehniški fakulteti (Snežniška ulica 5, Ljubljana) in ob 19. uri na otvoritev razstave

 


FABIANIJEVI SPOMENIKI

 


v »Mitnici« – razstavnem paviljonu pred Naravoslovnotehniško fakulteto.

 


Avtorji razstave: študenti Katedre za oblikovanje tekstilij in oblačil z Oddelka za tekstilstvo Naravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani pod mentorstvom profesorjev Marije Jenko in Janka Rožiča:
Nastja Podrekar, Klavdija Frelih, Kaja Golob, Tea Eršte Mešković, Lovro Ivančić, Iris Wala, Urška Hvalica, Bernarda Conič, Sanja Minič, Kaja Stegovec, Timotej Bistan, Estera Lovrec, Tjaša Zalar, Prisca Holderied, Tjaša Grudnik, Petra Šink, Dejan Petrović, Reneja Borštnar, Sara Jankovič in mag. Mateja Golež ter Nataša Kolenc
Kurator razstave: prof. Marija Jenko

 

PROGRAM

KOMENTARJI (0)
Če želite dodati svoj komentar, vas prosimo, da se prijavite oz. registrirate. Hvala.
RAZSTAVA SODOBNIH INOVATIVNIH IZDELKOV NA TEMELJIH DEDIŠČINE V SLOVENIJI
NATEČAJ

 Mestna občina Slovenj Gradec vabi industrijske oblikovalce, da se s svojimi izdelki prijavijo na natečaj za Razstavo sodobnih inovativnih izdelkov na temeljih dediščine v Sloveniji.

 


Namenjen je ustvarjalcem, ki se prepoznajo v razpisani temi in ki želijo svoje izdelke predstaviti širši publiki. Z natečajem želijo spodbuditi ustvarjalce k črpanju idej, vzorcev, oblik, ipd. iz bogate zakladnice naše dediščine, zaželeno je vključevanje prvin lokalnih ali regionalnih identitet, ki izhajajo iz kulturne dediščine nekega kraja ali območja.
Strokovna priprava razstave in načrtovana promocija zagotavljata dogodku široko vidnost na področju celotne Slovenije. Ob razstavi bo izšel tudi spremljevalni katalog, ki bo dokumentiral izbrane izdelke.

 


Razstava sodobnih inovativnih izdelkov na temeljih dediščine v Sloveniji je del spremljevalnih aktivnosti ob 20. bienalni razstavi domačih in umetnostnih obrti, obe razstavi pa bosta na ogled od 17. septembra do 11. oktobra 2015 v prostorih Koroške galerije likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu.

 


Celotno besedilo natečaja in prijavni obrazec sta objavljena na spletni strani: www.slovenjgradec.si/natecaji.html.
Trajanje natečaja: do 31. avgusta 2015.

 


Dodatne informacije: Podjetniški center Slovenj Gradec, Ronkova 4, Slovenj Gradec, tel.: 02/ 88 42 927, e-pošta: info@podjetniskicenter-sg.si.

KOMENTARJI (0)
Če želite dodati svoj komentar, vas prosimo, da se prijavite oz. registrirate. Hvala.
SERIJA ZNAMK O SLOVESNKIH ARHITEKTIH
NOVICA

Društvo arhitektov Ljubljane je Pošti Slovenije predlagalo, da v naslednjem letu izda serijo znamk s slovenskimi arhitekti. Pošta Slovenije se s predlogom strinja. DAL je v strokovno komisijo Pošte Slovenije predlagal svoja člana, prof. Meto Hočevar in prof. Jurija Kobeta.

 

Znamke bodo veliko doprinesle k širšemu spoznavanju in popularizaciji priznanih slovenskih arhitektov in kakovostne arhitekture.

 

Veselimo se sodelovanja.

KOMENTARJI (0)
Če želite dodati svoj komentar, vas prosimo, da se prijavite oz. registrirate. Hvala.
Boris Bežan, Mara Partida Munoz in Hector Mendoza Ramirez: Pavilijon muzeja Serlachius Gösta,  Mänttä — Vilppula, Finska Rok Jereb, Blaž Budja: Varstveno delovni center INCE, Mengeš Mojca Gregorski, Miha Kajzelj, Matic Lasič: Vrtec Poljčane Tomaž Krušec, Lena Krušec, Vid Kurinčič in Jurij Nemec: prenova Linhartove dvorane Cankarjavega doma, Ljuljana ter Majda Kregar: prenova stola Andraž Lečnik, Aleš Kobe, Aljoša Merljak, Marta Vrankar, Matic Brdnik, Matic Kašnik, Pia Mikolič, Tabita Jerant in Tadej Pavlič: Primer participacije, Žužemberk Iztok Hvala: Revitalizacija območja  jaška Frančiške, Idrija
PLEČNIKOVA ODLIČJA 2015

Včeraj je v dvorani SNG Opera in balet potekala slavnostna podelitev plečnikovih odličij za realizirana arhitekturna dela zadnjih petih let. Nagrade so prejeli:

 

BORIS BEŽAN, MARA PARTIDA MUÑOZ, HÉCTOR MENDOZA RAMIREZ

Za Pavilijon muzeja Serlachius Gösta, 
Mänttä — Vilppula, Finska
(Plečnikova nagrada)


ROK JEREB, BLAŽ BUDJA
Varstveno delovni center INCE, Mengeš
(Plečnikova medalja za aktualno realizacijo)

 

MOJCA GREGORSKI, MIHA KAJZELJ, MATIC LAŠIČ
za Vrtec Poljčane
(Plečnikova medalja za aktualno realizacijo)

 

TOMAŽ KRUŠEC, LENA KRUŠEC, 
VID KURINČIČ, JURIJ NEMEC
MAJDA KREGAR
za prenovo Linhartove dvorane 
Cankarjevega doma, Ljubljana
(Plečnikova medalja za prispevek 
k bogatitvi arhitekturne kulture)


Člani EASA Slovenija: ANDRAŽ LEČNIK, ALEŠ KOBE, ALJOŠA MERLJAK, MARTA VRANKAR, MATIC BRDNIK, MATIC KAŠNIK, PIA MIKOLIČ, TABITA JERANT, TADEJ PAVLIČ
za projekt EASA013: Primer participacije, Žužemberk
(Plečnikova medalja za prispevek 
k bogatitvi arhitekturne kulture)


IZTOK HVALA
za magistrsko delo Revitalizacija območja 
jaška Frančiške, Idrija
(Študentsko Plečnikovo priznanje)

 

 

Žirija: Matevž Čelik (predsednik), Miran KambičDarja Matjašec, Metka Sitar in Mitja Zorc.

 

 

 

Nagrajencem iskreno čestitamo, nagrajena dela pa so objavljena na spodnji povezavi:

 

PLEČNIKOVA ODLIČJA

KOMENTARJI (0)
Če želite dodati svoj komentar, vas prosimo, da se prijavite oz. registrirate. Hvala.
VOLITVE ZAPS
ZAHVALA

Dragi kolegi, prijatelji, podporniki, člani DAL!

 

Iskreno se vam zahvaljujem za aktivno podporo na letošnjih volitvah v Zbornico. Žal nismo zmagali, vsekakor pa smo odprli kar nekaj zelo pomembnih tem za stroko, predvsem pa povečali pričakovanja kolegov do vloge Zbornice v družbi. Boj za aktivno vključevanje stroke in za njeno družbeno priznanje seveda nadaljujemo.

 

Veliko mi pomeni vaše izkazano zaupanje. Ponosen sem, da sem bil deležen podpore ljudi, ki jih spoštujem in mi veliko pomenijo. S stališča stroke mi je seveda žal, da nismo dobili mandata aktivirati Zbornice, pomembnega vzvoda, ki mora za stroko narediti več. Rezultati volitev pa kažejo, da je med kolegi želja po spremembah vseeno velika. To nas obvezuje, da se še naprej trudimo za spremembe in izboljšave. Prepričan sem, da se bomo tudi v prihodnje skupaj borili za te cilje.

 

Po neuradnih podatkih sem zmagal v regiji Ljubljana. To pomeni, da ima Društvo arhitektov Ljubljana, katerega kandidat sem bil, med kolegi velik ugled in vpliv. Za vse nas je to velik kompliment za opravljeno delo v preteklih letih in zato tudi naša obveza za naprej.

 

Še enkrat iskrena hvala.

 

Aleš Prijon

KOMENTARJI (0)
Če želite dodati svoj komentar, vas prosimo, da se prijavite oz. registrirate. Hvala.
PLEČNIKOVA ODLIČJA 2015
NAGRADE

Vabimo vas na slavnostno podelitev Plečnikovih odličij za leto 2015, ki bo v ponedeljek, 20. aprila 2015 ob 12. uri v dvorani SNG Opera in balet Ljubljana, Župančičeva 1.

 

Prav tako vas vabimo na odprtje razstave del Plečnikovih nagrajencev, ki bo ob 14. uri v galeriji DESSA na Židovski stezi 4.

 

Plečnikova odličja so osrednje javno in najvišje strokovno priznanje slovenskim avtorjem za vrhunske stvaritve, nastale v zadnjih petih koledarskih letih v Sloveniji ali tujini, na področju arhitekture, urbanizma, krajinske arhitekture ali notranje opreme. Podeljujejo se od leta 1973, ko je bil ob 100 obletnici rojstva velikega slovenskega arhitekta Jožeta Plečnika na pobudo delovnega kolektiva Ambient iz Ljubljane, za vsakoletno podelitev teh odličij ustanovljen Sklad arhitekta Jožeta Plečnika. Sklad danes deluje v okviru Društva arhitektov Ljubljane. Nagrado skupaj podeljujejo arhitekturna stroka, Mestna občina Ljubljana (MOL) in Republika Slovenija.

 

Vabljeni!

KOMENTARJI (0)
Če želite dodati svoj komentar, vas prosimo, da se prijavite oz. registrirate. Hvala.
WILL ALSOP: HOW TO ENJOY YOURSELF IN AN INCREASINGLY BORING WORLD OF ARCHITECTURE
PREDAVANJE

V četrtek, 28. maja, ob 11. uri bo v veliki predavalnici D1 na Biotehniški fakulteti predaval britanski arhitekt in slikar Will Alsop, ustanovitelj aLL Design studia. Podrobnosti v priponki.

 

VABILO

KOMENTARJI (0)
Če želite dodati svoj komentar, vas prosimo, da se prijavite oz. registrirate. Hvala.
KANDIDAT ALEŠ PRIJON ZA PREDSEDNIKA ZAPS
VOLITVE ZAPS

Izvršni odbor Društva arhitektov Ljubljana kot kandidata za predsednika ZAPS predlaga kolega arhitekta Aleša Prijona, člana IO DAL. Njegov program je bil usklajen z izvršnim odborom DAL, ki se zavzema za podobne vrednote in politiko, kot so zapisani v programu. Potrebno je povrniti odločujočo vloge stroke pri posegih v prostor, urediti ekonomske podlage arhitekturnega dela in urediti status arhitektov. Predvsem pa je potrebno preprečiti stihijske posege v prostor, ki so posledica neurejenih predpisov, državne neaktivnosti ter banalno-liberalističnih predstav o skupnih dobrinah. Borimo se za uveljavitev ugleda in vpliva stroke!

 

Vabimo vas, da se nam pridružite in za predsednika ZAPS podprete kandidata Aleša Prijona. Njegov program in življenjepis sta dostopna na spodnjih povezavah.

 

 

PROGRAM

 

ŽIVLJENJEPIS

 

 

KOMENTARJI (0)
Če želite dodati svoj komentar, vas prosimo, da se prijavite oz. registrirate. Hvala.
MARC DUBOIS: SODOBNA BELGIJSKA ARHITEKTURA
PREDAVANJE

Vljudno vabljeni na predavanji o moderni in sodobni belgijski arhitekturi arhitekta Marca Duboisa in na diskusijo Urbani prostor = katalizator mestne prenove

 

PREDAVANJE 1

Marc Dubois:
Belgium Architecture in the 20th Century – an overview / Belgijska arhitektura v 20. stoletju - pregled
ponedeljek, 30.3.2015 ob 18h, Fakulteta za arhitekturo, Vurnikova predavalnica

 

PREDAVANJE 2

Marc Dubois:
The new generation architects in Belgium (2000-2015) / Nova generacija arhitektov v Belgiji (2000-2015)
torek, 31.3.2015 ob 18h, Fakulteta za arhitekturo, Plečnikova predavalnica

 

PREDAVANJE 3 IN DISKUSIJA
URBANI PROSTOR = KATALIZATOR MESTNE PRENOVE / URBAN SPACE = CATALYST OF CITY RENEWAL

Marc Dubois: Predstavitev urbanega razvoja Genta
Andrej Hrausky: Fabianijeva, Plečnikova in Ravnikarjeva Ljubljana

Uvodoma bo zbrane nagovoril prof. Peter Gabrijelčič, dekan Fakultete za arhitekturo. Predavanju bo sledil pogovor, v katerem bodo sodelovali prof. Marc Dubois, Andrej Hrausky in prof. Janez Koželj.

Dogodek bosta vodila doc. Ilka Čerpes in doc. Miha Dešman.
Petek, 3. 4. 2015 ob 12h, Fakulteta za arhitekturo, Plečnikova predavalnica

 

Predavanja in diskusija bodo v angleškem jeziku.

 

Arhitekt Marc Dubois je predavatelj na šoli za arhitekturo Sint-Lucas v Leuvenu. Je avtor številnih razstav v Muzeju za oblikovanje v Gentu, pa tudi slavne razstave "Flanders Architecture", ki je bila predstavljena v Barceloni l. 1991. Bil je svetovalec pri projektu rekonstrukcije paviljona Mies van der Rohe. Je soustanovitelj arhitekturne publikacije Flanders Architectural Yearbook, član uredniškega odbora Casabelle in odbora Committee of Experts of the European Prize for Urban Public Space. Dubois je avtor številnih člankov o moderni in sodobni arhitekturi.



Več informacij: www.marcdubois.be

KOMENTARJI (0)
Če želite dodati svoj komentar, vas prosimo, da se prijavite oz. registrirate. Hvala.
DR. MAKS FABIANI (1865–1962)
RAZSTAVA
V letu 2015 obeležujemo 150. obletnico rojstva arhitekta dr. Maksa Fabianija, enega najpomembnejših arhitektov Srednje Evrope. Od 25. marca do 28. junija 2015 je v Zgodovinskem atriju ljubljanskega Magistrata na ogled pregledna razstava Maks Fabiani, arhitekt monarhije. Na 50ih panojih so predstavljena arhitektova dela na Dunaju, v Trstu in Ljubljani. Kustos razstave je Andrej Hrausky (galerija Dessa), medtem ko pripravo prireditev v okviru Fabianijevega leta 2015 vodi Koordinacijski odbor, ki mu predseduje prof. Janez Koželj, podžupan Mestne občine Ljubljane.
KOMENTARJI (0)
Če želite dodati svoj komentar, vas prosimo, da se prijavite oz. registrirate. Hvala.
ARHITEKTURA= V TRSTU
RAZSTAVA

V Tržaškem razstavnem paviljonu Stazione Rogers bo od 9.4. do 23.4.2015 na ogled razstava ARHITEKTURA= PET LET SLOVENSKE ARHITEKTURE, ki prikazuje pregled realiziranih slovenskih arhitekturnih stvaritev po izboru urednikov revije AB - arhitektov bilten.

 

Avtorji razstave so po lastni presoji opravili izbor štiridesetih kakovostnih del in jih smiselno razvrstili v šest tematskih skupin: Prenova, dialog; Vas, regionalno; Narava, racionalno, Mesto, urbano; Šport, spektakel in Tujina.

 

Izbrana dela predstavljajo kažejo pestrost in vitalnost prostorskih rešitev ter zmožnost obvladovanja različnih meril v različnih okoljih. Razstava tako opravlja pomembno delo pregleda in predstavitve pomembnih objektov v zadnjem obdobju in odpira možnost iskrene debate o njihovem učinku in pomenu za družbo. Takšne iniciative zato lahko bistveno prispevajo pri iskanju inovativnih arhitekturnih odgovorov na današnje izzive, ki so več kot le skupek upoštevanih predpisov in ekonomske omejenosti.

KOMENTARJI (0)
Če želite dodati svoj komentar, vas prosimo, da se prijavite oz. registrirate. Hvala.
SLOVENSKA CESTA: JAVNI PROSTOR NAMESTO PROMETNICE
MNENJE

V začetku oktobra 2014 se je pričela prenova dela Slovenske ceste med Gosposvetsko in Šubičevo ulico, ki je od lanskega septembra zaprta za ves motorni promet, razen za mestne avtobuse, vozila pošte in stanovalce bloka ob Slovenski cesti.

 

Strateški del občinskega prostorskega načrta Mestne občine Ljubljana (OPN MOL – SD) v mestnem središču predvideva omejevanje osebnega avtomobilskega prometa ter spodbujanje uporabe javnega prometa, kolesarjenja in hoje. Preureditev Slovenske iz glavne mestne ceste v osrednji mestni prostor je MOL razumel kot nalogo, ki zahteva posebno skrbno načrtovanje. Pred dokončno zasnovo predvidene spremembe prometnega režima so se tako na MOL-u v sodelovanju z Društvom arhitektov Ljubljana (DAL) odločili skozi predhodne prostorske preveritve pridobiti več predlogov prometnih ureditev, nabor možnih programov oziroma vsebin ter variant oblikovanja javnega prostora.

 

Društvo je tako konec leta 2012 organiziralo sedmega v seriji projektov z naslovom Vizije so, s katerimi je skušalo kompleksno premisliti o oblikovanju primernih smernic za posamezni urbani ambient. K urbanistično arhitekturni preveritvi so bili povabljeni štirje priznani arhitekturni biroji: DEKLEVA GREGORIČ ARHITEKTI, BBIRO - KATUŠIĆ KOCBEK ARHITEKTI, SADAR+VUGA ARHITEKTI ter SCAPELAB & ARHITEKTI DOBRIN. Razstavi je sledila javna razprava, predstavljeni elaborati pa so bili uporabljeni kot podlaga za izdelavo projektne naloge in nato načrtov.

 

Kritiki prenove menijo, da občina deluje v nasprotju sama s seboj, saj mesto sicer zapira za promet osebnih vozil, obenem pa odpira nova parkirišča na praznih površinah propadlih gradenj. Občini očitajo diskriminacijo voznikov v Ljubljani, ker domačini plačujejo visoke stroške parkiranja, otežena naj bi bila tudi dostava. Obenem menijo, da bo zaprtje Slovenske za promet osebnih motornih vozil povzročilo kolaps javnega potniškega prometa.

 

Prejšnji teden so na Slovenski cesti pričeli s sajenjem dreves, DAL pa ob nestrpnem pričakovanju odprtja, ki se bo zaradi arheološki najdb zavleklo v pozno pomlad, objavlja mnenje o domnevno spornem posegu.


Mesto Ljubljana s svojo prometno politiko sledi trajnostnemu razvoju mobilnosti, ki daje prednost hoji peš, kolesarjenju in rabi javnega prevoza. Zapiranje mestnega središča za promet osebnih motornih vozil pomeni priložnost za zgoščevanje mesta, umeščanje novega programa v središče mesta in s tem širjenje mesta navznoter in ne navzven, kot smo bili priča v prejšnjem desetletju.


Promet v centru mora biti reguliran: prebivalci v centru morajo imeti omogočen čim bližji dostop z avtom (parkirišča v bližini centra), obenem pa mora biti čim več površin namenjenih pešcem. Ob tem mora biti smiselno urejen tudi parterni program oz. vsebine stavb v mestnem centru.

 

Parkirišča na »praznih« površinah propadlih gradenj razumemo kot začasno vsebino in način premostitve problema parkiranja za območja, kjer trajnostna prometna infrastruktura še ni vzpostavljena. Seveda bi bilo smiselno nekatere od teh površin odpreti tudi drugim rabam, kot so parkovne ureditve, otroška igrišča, prireditveni prostori ipd., še posebej ko se »začasna« raba raztegne na daljše obdobje.


Prometna ureditev Ljubljane se je v zadnjih desetih letih zelo izboljšala z ureditvijo javnega prevoza, parkiranjem P+R, ureditvijo enosmernih ulic, BicikLJem, kolesarskimi potmi … V prihodnosti je smiselno podobne ukrepe razširiti tudi na druge mestne predele ter spodbuditi razvoj daljinskih kolesarskih in železniških povezav (ali drugih oblik javnega prevoza), ki bi v širši urbani regiji zmanjšala potrebo po individualnem avtomobilskem prevozu. Nekulturno in neetično je pričakovanje, da se lahko do vsakega praga pripeljemo z avtom. V zameno za »avto do praga« prebivalci in obiskovalci mestnega središča dobijo boljše bivalno okolje z manj hrupa, manj onesnaženim zrakom in seveda višjo varnostjo. Vse to vodi do (tudi ekonomsko) bolj živahnih in privlačnih javnih prostorov.


Sodobne prometne strategije narekujejo »shared spaces«, torej mešano rabo mestnih prometnih površin. Ljubljanska mestna uprava je preučila in raziskala različne, v svetu že uveljavljene prometne strategije, in pripravila za ljubljanske razmere prilagojeno strategijo. Mešana raba prometnih površin je že vzpostavljena na La Rambli v Barceloni, pospešeno pa jo uvajajo tudi v večih evropskih mestih, kot so Gradec, London ...


Avtomobilski promet v centru mora biti neagresiven, pešci in kolesarji morajo imeti prednost. Tako se aktivira mestni prostor in znižuje onesnaženost zraka in nivo hrupa. V nedavni prometni ureditvi Slovenske ceste ob njenem osrednjem delu ni bilo mogoče niti ustavljati niti parkirati. Torej je bil avtomobilski promet namenjen predvsem prečenju mesta, središču pa ni prinesel ničesar. Tudi obiskovalcem ni omogočal priti bližje do centra.


Pri prenovi Slovenske ceste še zdaleč ni pomemben samo prometni vidik. S prenovo naj bi Slovenska cesta zaživela kot sodobno oblikovan mestni javni prostor, z drevoredom, urbano opremo, površinami za raznovrstne aktivnosti. Postala bo mestna ulica, kakršne z veseljem doživljamo v evropskih metropolah in pogrešamo doma.


Ob spodbudnih premikih na področju urejanja Ljubljane pa ne moremo prezreti pretirane obremenitve glavne mestne ulice in ostalih glavnih vpadnic v mesto z reklamnimi površinami, ki vse bolj prekrivajo javne površine. Oglaševalska brezobzirnost ne pozna meja, pa četudi gre za spomeniško zaščitene in drugače pomembne objekte.

 

IO DAL

KOMENTARJI (0)
Če želite dodati svoj komentar, vas prosimo, da se prijavite oz. registrirate. Hvala.
SNØHETTA BEVK PEROVIĆ arhitekti Joško BELAMARIĆ Dean SKIRA Nataša TIŠKA VRSALOVIĆ Andrija RUSAN
DNEVI ORISA LOŠINJ
SIMPOZIJ

Lošinj, 20. - 22. 3. 2015

 

Vabljeni na Dneve Orisa, ki bodo tokrat potekali v hotelu Bellevue na Lošinju. Tokratni predavatelji bodo:

 

SNØHETTA
BEVK PEROVIĆ arhitekti
Joško BELAMARIĆ
Dean SKIRA
Nataša TIŠKA VRSALOVIĆ
Andrija RUSAN
+ posebni gosti

 

Z Orisom smo se dogovorili za 30% popust pri nakupu vstopnic. Vsi, ki vas konferenca zanima, se lahko do 19.3.2015 prijavite na DAL:

Vstopnice boste s 30% popustom plačali in dvignili na pred začetkom konference na Lošinju.

DAL bo 19.3. organizatorju poslal seznam prijav.

 

Več o programu in gostih si lahko preberete tukaj.

 

PROGRAM

 

Lepo vabljeni!

KOMENTARJI (0)
Če želite dodati svoj komentar, vas prosimo, da se prijavite oz. registrirate. Hvala.
„GREEN MOBILITY” – TRAJNOSTNA IN MEDSEBOJNO POVEZANA MESTA EVROPE
STROKOVNA KONFERENCA IRE

19. in 20. marec 2015, mestna hiša Trst, Italija

 

Eden od največjih izzivov EU je iz evropskih mest narediti pametno in trajnostno življenjsko okolje. Da bi zadovoljili vse bolj kompleksne izzive v urbanih območjih je potreben integriran in trajnosten pristop. Razpis evropske komisije „Pametna mesta in skupnosti“ je izziv za nove, učinkovitejše in uporabniku prijazne tehnologije in storitve, zlasti na področjih energetike, prometa in informacijsko komunikacijskih tehnologij.

 

Inštitut regij Evrope (IRE) organizira strokovno konferenco z naslovom SMART CITY/Green Mobility. Konferenca bo potekala 19. in 20. marca v mestni hiši v Trstu v sodelovanju z županom mesta Trst, avstrijskim ministrstvom za zunanje zadeve in centralno evropsko iniciativo (CEI).

 

Podrobnosti o konferenci so objavljene v vabilu. Informacije glede nastanitve in dopolnilnega programa sledijo. Veselili bi se vaše udeležbe in smo za dodatna vprašanja na voljo po telefonu ali emailu.

 

Mag. Martina BALAZIC

Office Management

Institut der Regionen Europas (IRE)
Nonntaler Hauptstraße 58
5020 Salzburg

 

TEL: +43 662 84 32 88 0
FAX: +43 662 84 32 88 5050

 

martina.balazic@institut-ire.eu
www.institut-ire.eu

KOMENTARJI (0)
Če želite dodati svoj komentar, vas prosimo, da se prijavite oz. registrirate. Hvala.
CONSTRUCTIVE ALPS 2015
MEDNARODNA ARHITEKTURNA NAGRADA

Švicarska konfederacija in Kneževina Lihtenštajn sta razpisala tretjo mednarodno arhitekturno nagrado Constructive Alps 2015 v vrednosti 50.000 evrov.


Za nagrado se lahko potegujejo projekti trajnostne prenove in gradnje objektov z območja Alp, ki so bili dokončani v letih 2010–2014. K sodelovanju so vabljeni predvsem arhitekti in investitorji, ki so z gradnjo ali prenovo svojih objektov uresničili ekološka in ekonomska kakor tudi socialna in kulturna merila trajnostnega razvoja – kot energijsko učinkovite, zadostne in konsistentne stavbe so ti projekti primer dobre prakse, kako prebivalcem in okolici zagotoviti še kakovostnejše življenje, obenem pa tudi dokaz, da se lahko pri gradnji in prenovi racionalno prepleta s čutnostjo. Arhitekti in investitorji lahko na natečaju kandidirajo z največ tremi objekti vseh kategorij. Za udeležbo v prvem krogu dvostopenjskega natečajnega postopka morajo predložiti dve fotografiji, podatke o porabi energije in kratko utemeljitev, zakaj menijo, da njihov objekt sodi v kategorijo stavb, ki se odlikujejo kot še posebno trajnostne.

 

Rok za o ddajo kandidature je 12. februar 2015 do 16. ure.


Vsi projekti, ki se bodo uvrstili v drugi krog natečaja, bodo predstavljeni v ugledni reviji za arhitekturo Hochparterre in na spletni strani natečaja Constructive Alps, z njimi se bo mogoče seznaniti tudi na potujoči razstavi. Zmagovalne projekte bo na podlagi razprave določila mednarodna žirija, ki ji predseduje švicarski novinar za področje arhitekture Köbi Gantenbein in katere člani so Giancarlo Allen (Italija), Helmuth Dietrich (Avstrija), Dominique Gauzin-Müller (Francija/Nemčija), Andi Götz (Lihtenštajn/Švica) in Robert Mair (Lihtenštajn/Avstrija). Razglasitev zmagovalnih projektov bo na podelitvi nagrad oktobra 2015. V letu 2013 je bil nagrajen tudi slovenski projekt - Center Rinka – večnamensko središče za trajnostni razvoj Solčavskega. Več informacij o natečaju Constructive Alps oz. mednarodni nagradi za trajnostno gradnjo in prenovo na območju Alp 2015 ter pravilih in pogojih sodelovanja je na voljo na www.constructivealps.net

KOMENTARJI (0)
Če želite dodati svoj komentar, vas prosimo, da se prijavite oz. registrirate. Hvala.
UMIK PRILOŽNOSTNE ZNAMKE S PODOBO FABIANIA IN STAVBO MLADIKA
PISMO GENERALNEMU DIREKTORJU POŠTE SLOVENIJE

Ljubljana, 6.2.2015
Zap. št.: 29/2015


mag. Boris Novak, generalni direktor
Pošta Slovenije
Slomškov trg 10
SI-2500 Maribor

 

Zadeva: Umik priložnostne znamke s podobo Fabiania in stavbo Mladika


Spoštovani.

Zveza Društev arhitektov Slovenije (ZDAS) in Društvo arhitektov Ljubljana (DAL) vljudno pozivata Pošto Slovenije, da takoj umakne iz obtoka priložnostno znamko, na kateri se pojavlja podoba arhitekta Maksa Fabiania in stavba Mladike v Ljubljani, katere avtor je arhitekt Ciril Metod Koch.

Priložnostno znamko je Pošta Slovenije izdala ob 150 letnici rojstva arhitekta Maksa Fabiania, torej v njegovo počastitev, zato je nedopustno in nesmiselno, da se na znamki pojavlja delo drugega arhitekta. Ne le zaradi zavajanja s podatki, ampak tudi zaradi kršenja moralnih avtorskih pravic. Enako nedopustno bi bilo obletnico rojstva slikarja Ivana Groharja počastiti z znamko, na kateri bi se pojavil njegov portret in slika npr. Matija Jame.

Iskreno cenimo, da je Pošta Slovenije želela s priložnostno znamko dodatno obeležiti obletnico rojstva arhitekta, umetnika, izumitelja in misleca Maksa Fabiania. Malo Slovencev odlikuje tako obširen in raznolik opus del na področju arhitekture, urbanizma in kulture. Zato toliko bolj obžalujemo neljubo in nedopustno napako na znamki, ki Pošti Slovenije ni v čast. Želimo si, da bi znamko nadomestili z novo. Za strokovne informacije in nasvete smo vam na voljo.

Lep pozdrav,
Maja Ivanič, predsednica, v imenu ZDAS in IO DAL


V vednost
_ Julijana Bizjak Mlakar, ministrica za kulturo RS
_ Anton Peršak, državni sekretar na MK
_ Jernej Hudolin, generalni direktor ZVKDS
_ dr. Tanja Hohnec, v. d. generalne konservatorke, ZVKDS
_ Zoran Janković, župan MOL
_ prof. Janez Koželj, podžupan MOL
_ Andrej Goljar, predsednik ZAPS
_ prof. Peter Gabrijelčič, dekan FA ULJ
_ prof. dr. Aleš Vodopivec, FA ULJ in Strokovna komisija konservatorjev za arhitekturo 20. stoletja
_ prof. dr. Fedja Košir, FA UL, strokovni sodelavec SAZU
_ Ivo Marko, oblikovalec, Studio 22
_ Nataša Koselj, Docomomo Slovenija
_ Ali Žerdin, urednik Sobotne priloge, Delo, d.d.
_ Saša Bojca, novinarka Delo, d.d.
_ Janez Petkovšek, novinar Delo, d.d.
_ Anja Planišček, Trajekt

KOMENTARJI (0)
Če želite dodati svoj komentar, vas prosimo, da se prijavite oz. registrirate. Hvala.
Sonja Miculinić: Stanovanje na Spacalovi ulici v Ljubljani, 2015, foto Miran Kambič Matej Vozlič, Vesna Vozlič Košir: Hiša ob Ižanski cesti v Ljubljani, 2015, foto Blaž Budja Aljoša Dekleva, Tina Gregorić, Lea Ković, Martina Marčan, Andi Koder, Tea Smrke, Daniel Schwartz, Simon Vrščaj: Opečna soseska Brdo v Ljubljani, 2014, foto Miran Kambič Monika Fink Serša, Aleksander Lužnik, Ana Ocvirk Šafar: Razvojni center za informacijske in komunikacijske tehnologije v Kranju, 2013, foto Primož Boršič, Aleksander Lužnik Mojca Gregorski, Matic Lašič: Vrtec Polzela, 2014, foto Miran Kambič
ARHITEKTURA INVENTURA 2012-2014
PREGLEDNA RAZSTAVA ČLANOV DRUŠTVA ARHITEKTOV LJUBLJANE

 

Četrtek, 12. februar 2015 ob 20.30, Cankarjev dom, Velika sprejemna dvorana

 

Razstava Arhitektura inventura je tradicionalna pregledna razstava članov Društva arhitektov Ljubljane. Letošnja, sedma po vrsti, ki se bo med 12. februarjem in 15. marcem 2015 ponovno odvila v Veliki sprejemni dvorani Cankarjevega doma, bo predstavila prerez snovanja članov Društva v zadnjih dveh letih. Na razstavi bo več kot 150 avtorjev pokazalo 106 arhitekturnih in 14 študentskih projektov, od urbanističnega načrtovanja, do arhitekturnih zasnov in prenov javnih zgradb, večstanovanjskih stavb, enodružinskih hiš in interjerjev, pa tudi projekte grafičnega in industrijskega oblikovanja ter pisanje o arhitekturi.

 

Arhitektura inventura je najobširnejši pregled arhitekturnega delovanja v naši državi, saj je Društvo arhitektov Ljubljane, ki predseduje tudi Zvezi društev arhitektov Slovenije, k sodelovanju ponovno povabilo tudi arhitekte iz ostalih slovenskih društev ter izbralo 14 projektov študentov Fakultete za arhitekturo v Ljubljani.

 

V času razstave bo ob razstavnem prostoru potekalo 6 arhitekturnih predavanj in 6 študentskih predstavitev pod skupnim naslovom Arhitekti imamo rešitve, s katerimi želimo opozoriti, da je urejen prostor naša kulturna vrednota, pa tudi ekonomska in gospodarska prihodnost. Slovenija ima čudovit in raznolik, vendar majhen naravni prostor, ki ga je treba čuvati in ohraniti. Prav naravna raznolikost in kulturna identiteta osmih geografskih regij sta tisto, na čemer bi morali graditi vse naše politične, gospodarske, ekonomske in prostorske strategije. Kakovostna stavbna dediščina in naravni prostor sta naš edinstven razvojni potencial. Razstavljeni projekti so dokaz, da arhitekti kljub težkim časom in razmeram delamo, da znamo razmišljati večplastno in iz povsem nasprotujočih si dejstev oblikovati optimalne prostorske, programske, oblikovne, družbene, socialne, gospodarske in ekonomske ideje.

Predavanja bo zaključila okrogla miza Kdo se boji arhitekturnega natečaja? o problematični odločitvi vlade, ki umika obveznost javnega arhitekturnega natečaja iz prostorske zakonodaje: brez instituta javnega arhitekturnega natečaja, ki je sistemsko in demokratično zagotavljal kakovostne posege v naš skupni prostor, bo tudi pri javnih investicijah prevladal kratkoročen osebni interes nestrokovnjakov.

 


PREDAVANJA

19.2.2015 ob 17h
Katjuša Kranjc in Rok Kuhar
Lena Krušec in Tomaž Krušec


študenti:
Ambrož Bartol, Tadej Dobrajc, David Klobčarž
Dominik Košak, Rok Primažič, Ambrož Bartol, Miha Munda, Rok Staudacher

 

26.2.2015 ob 17h
Marjan Poboljšaj in Anton Žižek
Mima Suhadolc in Jože Peterkoč

študenti:
Ana Golmajer, Miha Rijavec, Polona Senčar, Ana Simčič, Kristi Marinič, Igor Hovnik
Matic Čerin

 

5.3.2015 ob 17h
Mojca Gregorski in Miha Kajzelj
Robert Potokar in Špela Kuhar

študenti:
Aljoša Merljak – Društvo EASA
Gregor Ferenčak

 

12.3.2015 ob 17h
Okrogla miza: Kdo se boji arhitekturnega natečaja?
Moderatorja: Kristina Dešman, Aleš Prijon

 

Razstava bo odprta od 12. februarja do 12. marca 2015

 

Razstavo so finančno podprli

Ministrstvo za kulturo RS in pokrovitelji
Zlata pokrovitelja: ARCADIA LIGHTWEAR in ARTEMIDE
Pokrovitelji: ACO, ALU KÖNIG STAHL, PREFA / FILLI STAHL, INTERNORM OKNA, RPS, INLES, LUMINARIA

 

KOMENTARJI (0)
Če želite dodati svoj komentar, vas prosimo, da se prijavite oz. registrirate. Hvala.
PLEČNIKOVA NAGRADA 2015
RAZPIS

SKLAD ARHITEKTA JOŽETA PLEČNIKA

 

razpisuje

 

Plečnikovo nagrado za leto 2015 - osrednje javno priznanje slovenskemu avtorju za vrhunsko stvaritev na področju arhitekture, urbanizma, krajinske arhitekture ali notranje opreme, nastalo v zadnjih petih koledarskih letih v Sloveniji ali v tujini. Sklad poleg nagrade razpisuje tudi Plečnikovo medaljo za aktualno realizacijo ali delo na navedenih področjih ter za pomembno delo s področja arhitekturne teorije in kritike ter strokovne publicistike oziroma na splošno za prispevek k bogatitvi arhitekturne kulture. Sklad posebej razpisuje še priznanje za izvajalski dosežek in študentsko priznanje.

 

Kandidate za nagrado, medaljo in priznanje lahko predlagajo podjetja, strokovna društva, člani žirije, avtorji sami in vsi državljani Slovenije. Kandidata za študentsko priznanje predlaga mentor ali fakulteta.

 

Predloge, ki naj bodo dokumentirani tudi s slikovnim materialom, največ v velikosti A3, pošljite do 20. februarja 2015 na naslov: Društvo arhitektov Ljubljane, Sklad arhitekta Plečnika, 1000 Ljubljana, Karlovška 3/I in info@drustvo-dal.si

 

Navodila za pripravo predlogov so objavljena na tukaj.

 

Razpisu je treba priložiti izjavo o avtorstvu predlaganega dela.

 

Plečnikova odličja za leto 2015 bo izbrala žirija, ki jo bo imenovala Skupščina sklada.

Sklad arhitekta Jožeta Plečnika

KOMENTARJI (0)
Če želite dodati svoj komentar, vas prosimo, da se prijavite oz. registrirate. Hvala.

© 2017 DAL, VSE PRAVICE PRIDRŽANE