DAL - Društvo arhitektov Ljubljana
TXT0200

Društvo arhitektov Ljubljana

Karlovška 3

SI-1001 Ljubljana, Slovenija

t +386 1 252 79 30
f +386 1 252 79 31
info@drustvo-dal.si

urednistvo@drustvo-dal.si

uradne ure pisarne DAL
vsak delovni dan
od 10.00 do 12.00 ure

DOPIS MINISTRSTVU ZA KULTURO RS, 1. 4. 2015
ENERGETSKA SANACIJA - SODELOVANJE ARHITEKTURNE STROKE ZA TRAJNOSTNE REZULTATE V PROSTORU
DOPIS MINISTRSTVU ZA KULTURO RS, 1. 4. 2015

Ljubljana, 1. 4. 2015

 

Spoštovani gospa ministrica.

 

Slovenska arhitekturna stroka se od leta 2009, ko je državo prizadela gospodarska kriza, spopada z izjemno težko situacijo in izjemno težkimi pogoji dela. S sesutjem gradbenega sektorja, ki so ga z nerealnimi investicijami in vlaganji ter s slabimi izvedbami povzročili gradbeni lobiji in gospodarska kriza, so se za 70% zmanjšala predvsem javna arhitekturna naročila, s tem pa za več kot 70% tudi prihodki arhitektov.

 

Glavni problemi arhitekturne stroke so:
- Javna naročila, pri katerih je edino merilo najnižja cena.
- Nelojalna konkurenca, ki jo z najnižjo ceno povzročajo javna naročila. Zaradi nelojalne konkurence pada kakovost arhitekturnih storitev.
- Vedno daljši časovni roki izvedbe del in s tem tudi daljši plačilni roki.
- Plačilna nedisciplina ter brezplačno delo, ki ga arhitekti opravimo za javna naročila ali javne natečaje, pri katerih je zahtevana idejna rešitev.
- Parcialno spreminjanje prostorske zakonodaje glede na interese posameznih lobijev, zaradi česar je postala prostorska zakonodaja popolnoma nepregledna in neusklajena.
- Odločitev vlade leta 2012, da iz zakonodaje umakne obvezo javnih arhitekturnih natečajev, zaradi česar je naš prostor prepuščen odločitvam nestrokovnjakov, davkoplačevalski denar pa se porablja netransparentno.

 

Arhitekti smo izšolani reševati zapletene ali nerešljive situacije. Tudi v kriznih časih vidimo veliko priložnosti. Pa ne le zase in za svoje delo, ampak v dobrobit celotne države, našega skupnega prostora in stavbne dediščine ter naše kulturne identitete.

 

Ena takih priložnosti je energetska sanacija, ki jo v Sloveniji aktivno izvajamo od leta 2012. V arhitekturni stroki podpiramo energetsko sanacijo stavb, saj ima izraba obstoječih stavb v smislu trajnostne gradnje vsekakor prednost pred novogradnjo. Vendar že od leta 2012 opažamo, da se je država energetske sanacije lotila popolnoma nenačrtovano in nestrateško. Na razpisih Ministrstva za okolje in prostor je za pridobitev EU sredstev za energetsko sanacijo potrebno zadostiti zgolj tehničnim vidikom in najnižji ceni izvedbe sanacije. Tem merilom zadosti dodaten 15 cm izolacijski sloj in zaključni akrilni fasadni omet.

 

Arhitekturna stroka v energetsko sanacijo ni vključena, saj naša zakonodaja energetsko sanacijo uvršča med vzdrževalna dela, za katera ni potrebno pridobiti gradbenega dovoljenja in zato tudi ne projekta. Razpisi, ki jih za energetsko sanacijo pripravljajo na Ministrstvu za infrastrukturo in Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport, ne zahtevajo projektne dokumentacije. Še več, projektna dokumentacija v razpisih ni upravičen strošek. Za razpise je, žal, dovolj, da prijavitelj predloži splošen, za vse stavbe enak popis del, ki ga je naredil potencialni izvajalec.

 

Avstrija in Nemčija sta energetsko sanacijo načrtovali zelo strateško: predhodno sta analizirali stavbno dediščino, uredili sezname kakovostne stavbne dediščine, ki jo je vredno ohranjati, izobrazili arhitekturno stroko, spomeniško varstvo, upravnike stavb in izvajalce. Tako ohranjajo svojo stavbno dediščino, svojo arhitekturno kulturo in identiteto. Prav to, zaradi česar je Evropa najbolj zanimiva za svet.

 

Tudi v Sloveniji mora arhitekturna stroka obvezno sodelovati pri načrtovanju energetske sanacije. Popolnoma nedopustno je, da se sanacija na kakovostnih in celo spomeniško zaščitenih objektih izvaja brez prisotnosti arhitekturne stroke!

 

Zveza društev arhitektov Slovenije, Društvo arhitektov Ljubljana in Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije že od leta 2012 opozarjamo na negativne posledice nepremišljene energetske sanacije. Menimo, da mora biti vsak poseg v prostor, tudi v stavbe, strokovno načrtovan, tako tehnično kot arhitekturno, saj gre za naše skupno javno dobro. Zato mora biti v razpisih pogoj za pridobitev sredstev tudi projektna dokumentacija z rešenimi detajli, i jo pripravijo strokovnjaki arhitekti. Projektna dokumentacija je tudi za naročnika zagotovilo tako za kakovost izvedbe kot za pridobitev ustrezne ponudbe za izvedbo del.

 

Če bomo vse stavbe obdali zgolj z dodatnim slojem izolacije in finalnega ometa, ne oziraje se na videz objekta, bomo uniči našo raznoliko stavbno dediščino, s tem pa tudi našo kulturno identiteto. O pomenu teh objektov za našo zgodovino je spregovorila tudi razstava leta 2013 v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje (MAO) Pod skupno streho: Moderne javne zgradbe iz zbirke MAO in drugih arhivov: »V javnih zgradbah lahko beremo bogato zgodovino arhitekturnih idej, idealov, ambicij in vizij. Obenem so neizčrpen vir za navdih, fantazije in sanje o arhitekturi prihodnosti. Kot vzorčni projekti so bile javne zgradbe pogosto priložnost za eksperiment, za uveljavljanje novih konceptualnih pristopov, konstrukcij, tehnologij in materialov. Javne zgradbe pričajo tudi o razvoju države in njenih institucij, govorijo o tem, na kakšen način ljudje živimo in delujemo kot organizirana skupnost, pričajo o bogastvu javnih storitev in skrbi za skupno dobro. Skozi arhitekturo javnih zgradb se razkriva razumevanje mesta kot kolektivno ustvarjenega življenjskega prostora, pa tudi odnos družbe do narave ...« (iz kataloga razstave, kustosi razstave: Matevž Čelik, Maja Vardjan, dr. Bogo Zupančič)

 

Energetska sanacija je priložnost, da naš skupni prostor in obstoječo arhitekturo celovito in ne le tehnično saniramo. Kakovostno oblikovan prostor ima poleg ohranjanja nacionalne identitete tudi visoko ekonomsko vrednost. To nenazadnje opredeljuje tudi nacionalni program za kulturo 2014–2017, sprejet kot resolucija v DZ novembra 2013.

 

Energetska sanacija je tudi priložnost zaposlitve za arhitekturno stroko, ki se od leta 2009 zaradi 70% zmanjšanja naročil in s tem plačil bori za preživetje. Ob tem poudarjamo, da vključevanje stroke v reševanje problematike prinaša celovite in trajnostne rešitve.

 

Arhitekturna stroka in širša javnost pričakujemo odgovornost vlade, ministrstev ter ostalih odgovornih (župani, ravnatelji, vodje investicij na Občinah …) do ohranjanja naše arhitekturne in s tem kulturne identitete.

 

Prosimo Ministrstvo za kulturo, da podpre napore arhitekturne stroke in ji pomaga v kriznih časih. Predlagamo, da Ministrstvo za kulturo v zvezi s problematiko energetske sanacije in s problematiko arhitekturne stroke organizira medresorsko usklajevanje, na katerem bi morali sodelovati:


- Ministrstvo za finance
- Ministrstvo za okolje in prostor
- Ministrstvo za infrastrukturo
- Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport
- Zbornica za arhitekturo in prostor (ZAPS)
- Zavod za kulturno dediščino Slovenije (ZVKDS)
- Strokovna skupine konservatorjev za arhitekturo 20. stoletja pri ZVKDS
- Zveza društev arhitektov Slovenije (ZDAS)
- Fakulteta za arhitekturo v Ljubljani (FA UL)
- Katedra za arhitekturo v Mariboru
- Muzej za arhitekturo in oblikovanje (MAO)
- Docomomo Slovenija

Ohranjajmo slovensko identiteto!

 

Zahvaljujemo se vam za vaš odgovor in vas lepo pozdravljamo.
Maja Ivanič, predsednica DAL in ZDAS


V vednost
- Anton Peršak, državni sekretar na MK
- ddr. Verena Vidrih Perko, v. d. generalne direktorice direktorata za kulturno dediščino na MK
- Judita Krivec Dragan, MK
- Barbara Žižič, MK
- Andrej Goljar, predsednik Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije
- Črtomir Remec, predsednik Inženirske zbornice Slovenije
- prof. dr. Aleš Vodopivec, Fakulteta za arhitekturo Univerze v Ljubljani, član strokovne skupine konservatorjev za arhitekturo 20. stoletja pri ZVKDS

foto: Mavric Pivk/Delo. vir: http://www.zmaga.com/forum_topic.php?id=8568&pg=2
OBELISK NA GOSPODARSKEM RAZSTAVIŠČU
DOPIS ZVKDS-JU, 27. 12. 2014

Društvo je prejšnji teden na Zavod za varstvo kulturne dediščine naslovilo pismo v zvezi s sporno postavitvijo reklamnega zaslona na obelisku Gospodarskega razstavišča. Pismo objavljamo v celoti.

 

Spoštovani!

 

Obelisk na GR je spominski objekt, ki je bil zgrajen ob pomembnem političnem dogodku – Sedmem kongresu Zveze komunistov Jugoslavije v Ljubljani na GR. S tem napisom je tudi obeležen na v beton vtisnjenem medaljonu. Gre za avtorsko delo pokojnih cenjenih in spoštovanih arhitektov Marka Šlajmerja in Braca Mušiča. Obelisk je bil ob izgradnji s svojo vitkostjo in eleganco tehnična atrakcija v svetovnem merilu. Vsekakor sodi med pomembna dela svojega časa in med spomenike naše arhitekturne dediščine.

 

Zdaj se je na obelisku, baje s soglasjem ZVKDS OE Ljubljana, pojavil velik svetlobni reklamni zaslon. To pa osnovni značaj objekta popolnoma razvrednoti in onečasti. V časopisu Delo je bilo navedeno, da je lastnik pridobil dovoljenje za oglaševanje in soglasje ZVKDS, češ »da je betonski obelisk bil, po zapisu v originalni dokumentaciji, namenjen oglaševanju«. Ta navedba je nestvarna, saj je v popolnem nasprotju z zaznamovanjem dogodka, zaradi katerega je bil zgrajen. Na njegovem vrhu je plapolala nacionalna zastava.

 

Pozivamo vas, da v svoji instituciji ponovno preverite vsa dejstva okrog tega problema in zavzamete strokovno ustrezno stališče. Kot spomenik nekega časa in obenem arhitekturni dosežek je obelisk nujno potrebno ščititi in mu odstraniti neprimerno oglaševalsko funkcijo, ki onečaščuje tako njegov videz kot pomen.

 

Pričakujemo odgovor in ukrepanje do 22.12.2014.

 

IO DAL
zanj Maja Ivanič, u.d.i.a., predsednica


V vednost
_ Julijana Bizjak Mlakar, ministrica za kulturo RS
_ Anton Peršak, državni sekretar
_ Špela Spanžel, generalna direktorica direktorata za kulturno dediščino na MK
_ Zoran Janković, župan MOL
_ prof. Janez Koželj, podžupan MOL
_ dr. Eva Sapač, ZVKDS, predsednica Strokovne komisije konservatorjev za arhitekturo 20. stoletja
_ prof. Aleš Vodopivec, Fakulteta za arhitekturo UL LJ in Strokovna komisija konservatorjev za arhitekturo 20. stoletja
_ prof. Maruša Zorec, Fakulteta za arhitekturo UL LJ in Strokovna komisija konservatorjev za arhitekturo 20. stoletja
_ Darja Pergovnik, ZVKDS, OE Ljubljana
_ mag. Miran Gajšek, MOL OUP
_ mag. Iztok Bricl, direktor GR
_ Janez Petkovšek, novinar, DELO d.d.

 

vir fotografije: http://www.delo.si/novice/ljubljana/obelisk-na-gospodarskem-razstaviscu-polepsali-z-oglasi.html

NAVODILA ZA ENERGETSKO SANACIJO
OŽIVLJENA MODERNA

Društvo je v sodelovanju z Ministrstvom za kulturo in ZVKDS pripravilo zloženko o energetski sanaciji stavb slovenskega modernizma. Usmeritve v tej zloženki so namenjene osnovnemu obveščanju, kako vzdrževati in energetsko sanirati stavbe. Namenjena je arhitektom tar naočnikom arhitekture in izvajalcem, ki imajo opravka z energetsko sanacijo.

 

PRENESI ZLOŽENKO

ZNANJE ZA OHRANJANJE DEDIŠČINE 20. STOLETJA

Grad Štanjel
Četrtek, 22. maj 2014

 

Vabimo vas na posvet z naslovom ZNANJE ZA OHRANJANJE DEDIŠČINE 20. STOLETJA, ki bo v četrtek, 22. maja 2014 s pričetkom ob 9:00 uri na gradu Štanjel.

 

Več o posvetu si lahko preberete v priloženi datoteki. Prosimo, da potrdite vašo udeležbo na elektronski naslov: ema.kemperle@zag.si.

CELOSTNA OBRAVNAVA OBJEKTOV ARHITEKTURNE DEDIŠČINE 20. STOLETJA
STROKOVNI POSVET

sreda, 13. novembra 2013 , ob 9.00, na ZAG, Dimičeva 12, Ljubljana

 

Zavod za gradbeništvo vabi na strokovni posvet Celostna obravnava objektov arhitekturne dediščine 20. stoletja.

 

Strokovni posvet bo potekal v obliki plenarnih predavanj in okrogle mize ter bo povezal strokovnjake in raziskovalce s področja raziskav arhitekturne dediščine 20. stoletja.

 

Posvet je brezplačen, vendar je zahtevana predhodna prijava na elektronski naslov ema.kemperle@zag.si ali telefon 01 2804 529 do vključno ponedeljka 11.11.2013. Program je priložen na spodnji povezavi.

 

V prostorih ZAG-a bo ob tej priložnosti na ogled razstava akademskega kiparja Anžeta Jurkovška.

 

 

 

 

 

</br></br>Emil Navinšek: tekstilna šola
POBUDA ZA USTANOVITEV STROKOVNE KOMISIJE ZA VALORIZACIJO JAVNEGA STAVBNEGA FONDA,
POSEBEJ FONDA ŠOLSKIH ZGRADB
OBVESTILO

Pismo Evi Sapač, predsednica strokovne skupine konservatorjev za arhitekturo 20. stoletja pri ZVKDS

 

Spoštovani.

 

V arhitekturni in spomeniški stroki smo zaznali problematiko v zvezi z razpisi za energetsko sanacijo stavb, ki zaradi nestrokovnih pristopov (neobvezujoča projektna dokumentacija PZI) in strokovno pomanjkljivih razpisov povzroča uničevanje stavbne dediščine, še zlasti stavbnega fonda iz obdobja modernizma in sodobne arhitekture, zaradi česar izgubljamo kulturno dediščino in identiteto.

 

Zato daje Zveza društev arhitektov Slovenije (ZDAS) pobudo, da skupaj ZVKDSjem nemudoma, najkasneje do 22.7.2013, ustanovimo interdisciplinarno skupino strokovnjakov za valorizacijo objektov. Skupina se lahko formira tudi v okviru pri ZVKDS že ustanovljene Ekspertne skupine za arhitekturo 20. stoletja.

 

V strokovni skupini bi bili predstavniki arhitekturne stroke posamezne regije, predstavniki ZVKDSja in predstavniki investitorja (Ministrstva za izobraževanje in šport, Ministrstva za infrastrukturo in prostor, Ministrstva za kulturo). Skupina bi:

- valorizirala objekte z arhitekturnega in spomeniško-varstvenega vidika

- fotografirala objekte pred in po energetski ali drugi sanaciji

- opredelila, za katere stavbe je potrebno narediti PZI projekte (detajle) energetske ali druge sanacije

- preverila projektno dokumentacijo, ali je načrtovana energetska ali druga sanacija primerna za nadaljnjo izvedbo

- po izvedbi sanacije preverila, ali je sanacija izvedena skladno s projektno dokumentacijo in poročala investitorju, ki bi šele na podlagi s strani komisije odobrene sanacije naročniku izplačal finančna sredstva

- obvestila lastnike valoriziranih stavb o pomenu stavbe in jih posebej opozorila, da morajo za sanacijo pridobiti PZI projekte

 

Skupina bi obenem pripravila seznam kakovostne arhitekture in objektov z elementi spomenika, ki bi jih bilo potrebno nemudoma vpisati v register zaščitene stavbne dediščine, saj bi vsaj na ta način objekte, ki so na razpisu Ministrstva za infrastrukturo in prostor »Sofinanciranje operacij za energetsko sanacijo stavb v lasti lokalnih skupnosti« že dobili odobrena sredstva za energetsko sanacijo, zaščitili pred nestrokovno sanacijo.

 

Ugotavljamo, da so na omenjenem razpisu največ sredstev pridobile šole, zato bi se morala strokovna skupina osredotočiti posebej na vrtce, osnovne in srednje šole, in pripraviti evidenco vseh šolskih objektov. Projekt bi lahko izvedli skupaj s Fakulteto za arhitekturo v Ljubljani, Katedro za arhitekturo v Mariboru in z Ministrstvom za izobraževanje in šport.

 

Ponovno tudi predlagamo (prvi predlog smo podali že 17.9.2012), da se nemudoma spomeniško zaščitijo šole arhitekta Emila Navinška, ki so svetovni arhitekturni unikum in jih moramo ohraniti oz. jih povrniti v njihovo originalno zasnovo.

 

Lep pozdrav v imenu ZDAS in izvršnega odbora DAL,

Maja Ivanič, predsednica ZDAS in DAL

  

 

V vednost

- dr. Jernej Pikalo, minister za izobraževanje, znanost in šport RS

- Samo Omerzel, minister za infrastrukturo in prostor RS

- dr. Uroš Grilc, minister za kulturo RS

- Špela Spanžel, v. d. generalne direktorice Direktorata za kulturno dediščino na MK RS

- dr. Jelka Pirkovič, generalna direktorica Zavoda za kulturno dediščino Slovenije

- Daniela Tomšič, generalna konservatorka ZVKDS
- Boris Vičič, vodja območne enote Ljubljana Zavoda za kulturno dediščino Slovenije (ZVKDS)

- strokovna skupina konservatorjev za arhitekturo 20. stoletja pri ZVKDS

- Andrej Goljar, predsednik Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije

- Črtomir Remec, predsednik Inženirske zbornice Slovenije

- prof. Peter Gabrijelčič, dekan Fakultete za arhitekturo Univerze v LJ

- izr. prof. dr. Metka Sitar, predstojnica katedre za arhitekturo in prostor Univerze v MB

- izr. prof. Maruša Zorec, Fakultete za arhitekturo Univerze v LJ

- predsedniki društev arhitektov: Maribor, Celje, Primorska, Obala, Pomurje, Dolenjska in Bela Krajina, Domžale

- Nataša Koselj, Docomomo Slovenija

</br></br>Svetozar Križaj Vrstne hiše</br>Vipava</br>1960-1961
ZAŠČITA ARHITEKTURNEGA OPUSA ARHITEKTA SVETOZARJA KRIŽAJA
POBUDA

ZVKDS, območna enota Nova Gorica je sprejela pobudo DAL in ZDAS z dne 12.7.2013 v zvezi s celovito zaščito arhitekturnega opusa arhitekta Svetozarja Križaja. Opravili bodo vrednotenje in pripravili predloge za vpis del Svetozarja Križaja v Register kulturne dediščine.

OBVESTILO
ZAŠČITA ARHITEKTURE IZ OBDOBJA MODERNIZMA
OBVESTILO

Spoštovani člani Društva arhitektov Ljubljane (DAL) in ostali.

 

Na društvu se zavedamo, da se veliko slovenske arhitekture iz obdobja modernizma ruši ali prenavlja nekakovostno, brez pravih vizij in predvsem brez razumevanja in spoštovanja do tega arhitekturnega obdobja, ki predstavlja višek slovenske arhitekturne inovativnosti.

 

DAL ima kot strokovna stanovska organizacija določene pristojnosti, predvsem pa strokovno težo, s katero lahko posreduje pri naročnikih, investitorjih, arhitektih in ostalih projektantih, ali pomaga pri pospeševanju začasne in trajne spomeniške zaščite objektov, kot smo to skupaj z ZVKDS uspeli pri Cankarjevem domu v Ljubljani, ki je z našimi skupnimi zahtevami, udejstvovanjem in posredovanjem od novembra 2011 spomeniško zaščiten in razglašen za spomenik državnega pomena.

 

Obenem si prizadevamo, da bi skupaj z direktoratom za kulturno dediščino na Ministrstvu za kulturo RS ter z ZVKDSjem ustanovili ekspertno skupino za prenovo slovenske arhitekture iz obdobja modernizma. Veliko arhitektov in konservatorjev, ki se soočajo z nalogami prenove, je namreč izrazilo potrebo po strokovni podpori in svetovanju, tako pri začetnih pogovorih z velikokrat »agresivnimi« naročniki, ki želijo v hišo vnesti neprimerno ali preveč vsebine, in ki nimajo primernega odnosa do originalne arhitekture, kot kasneje pri samih arhitekturnih odločitvah o tem, kaj so kakovostni elementi hiše, ki jih je treba ohraniti, kaj pa se sme prenoviti, zamenjati, odstraniti …

 

Ker člani izvršnega odbora DALa žal nimamo celovitega pregleda in informacij nad prenovami v Sloveniji in Ljubljani, prosimo člane DALa in ostale arhitekte, strokovnjake s sorodnih področij in tudi širšo javnost, da nas na elektronski naslov drustvo.arhitektov.lj@siol.net ali po pošti (DAL, Karlovška 3, 1000 Ljubljana) obvestite, na katerih objektih in pri katerih projektih bi bilo potrebno strokovno posredovanje ali pomoč DALa.

Prav tako nam lahko sporočite, če je ogrožen kateri od vaših objektov ali imate sami projektantske probleme na kakšnem objektu, in vam bomo skušali v okviru DAL s strokovnjaki drugih področij pri tem pomagati.

 

 

Hvala in lep pozdrav v imenu IO DAL,

Maja Ivanič, predsednica DAL in ZDAS

 

 

V vednost:

- prof. mag. Peter Gabrijelčič, dekan Fakultete za arhitekturo v Ljubljani

- doc. Maruša Zorec, Fakulteta za arhitekturo v Ljubljani

- Metka Sitar, predstojnica katedre za arhitekturo Univerze v Mariboru

- Andrej Goljar, predsednik ZAPS

- Ana Struna Bregar, vodja Hiše arhitekture, ZAPS

- Nataša Koselj, Docomomo Slovenija

- Andrej Hrausky, direktor Galerije Dessa

- Matevž Čelik, direktor MAO

- Anja Planišček, Trajekt, Zavod za prostorsko kulturo

- Damjana Pečnik, direktorica direktorata za kulturno dediščino na Ministrstvu za kulturo RS

- Barbara Žižič, direktorat za kulturno dediščino na Ministrstvu za kulturo RS

- dr. Jelka Pirkovič, generalna direktorica Zavoda za kulturno dediščino Slovenije

- Danijela Tomšič, generalna konservatorka ZVKDS

- Boris Vičič, vodja območne enote Ljubljana Zavoda za kulturno dediščino Slovenije

- Tatjana Adamič, ZVKDS, OE Ljubljana

 

OBVESTILO
ENERGETSKA SANACIJA - SODELOVANJE STROKE ZA TRAJNOSTNE REZULTATE V PROSTORU
OBVESTILO

Psimo Samu Omerzelu, ministru za infrastrukturo in prostor

 

Spoštovani gospod minister Samo Omerzel,

 

na Zbornici za arhitekturo in prostor (ZAPS) ter Društvu arhitektov Ljubljane (DAL) in Zvezi društev arhitektov Slovenije (ZDAS) smo seznanjeni z javnim razpisom »Sofinanciranje operacij za energetsko sanacijo stavb v lasti lokalnih skupnosti« v okviru Operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007–2013, 6. razvojne prioritete »Trajnostna raba energije«. Po javno dostopnih podatkih je 101 kandidatom uspelo pridobiti zadostno število točk, ki bodo po predložitvi ustrezne dokumentacije pridobili sredstva za energetsko sanacijo objektov. Med njimi so v večini šole in vrtci.

 

V arhitekturni stroki podpiramo energetsko sanacijo stavb, saj ima izraba obstoječih stavb v smislu trajnostne gradnje vsekakor prednost pred novogradnjo. Vendar imamo kot stroka tudi dolžnost opozoriti na negativne posledice sanacije tistih objektov, ki predstavljajo našo stavbo dediščino. Razpis se nanaša na javne objekte, tudi tiste, ki so po mnenju stroke arhitekturno visoko kakovostni, čeprav nekateri še niso spomeniško zaščiteni. O pomenu teh objektov za našo zgodovino priča poleg ostalih razstav tudi trenutna v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje (MAO) Pod skupno streho: Moderne javne zgradbe iz zbirke MAO in drugih arhivov.

 

»V javnih zgradbah lahko beremo bogato zgodovino arhitekturnih idej, idealov, ambicij in vizij. Obenem so neizčrpen vir za navdih, fantazije in sanje o arhitekturi prihodnosti. Kot vzorčni projekti so bile javne zgradbe pogosto priložnost za eksperiment, za uveljavljanje novih konceptualnih pristopov, konstrukcij, tehnologij in materialov. Javne zgradbe pričajo tudi o razvoju države in njenih institucij, govorijo o tem, na kakšen način ljudje živimo in delujemo kot organizirana skupnost, pričajo o bogastvu javnih storitev in skrbi za skupno dobro. Skozi arhitekturo javnih zgradb se razkriva razumevanje mesta kot kolektivno ustvarjenega življenjskega prostora, pa tudi odnos družbe do narave ...« (iz kataloga razstave, kustosi razstave: Matevž Čelik, Maja Vardjan, dr. Bogo Zupančič)

 

Pomembnosti arhitekturne zapuščine se zaveda tudi Docomomo International, mednarodna neprofitna organizacija, ki se ukvarja z dokumentiranjem in varovanjem arhitekture modernega gibanja.

 

Vaš razpis se nanaša na javne objekte, ki so pomemben del naše kulturne dediščine in s tem zapuščine, ki smo jo dolžni ohraniti. Zato menimo, da je za izvedbo sanacij teh objektov potreben strokoven pristop z inovativnimi unikatnimi koncepti, ki ohranja arhitekturni nagovor stavbe. Z nestrokovnim pristopom pri dodajanju toplotno izolacijskega sloja na fasade se prvotna arhitektonska zasnova lahko uniči, kar se je zgodilo že z mnogimi stavbami, ki so jih energetsko sanirali brez načrtov.

 

V primeru stavbne dediščine je potrebno izvajati energetsko sanacijo v sklopu celostne prenove, pri kateri naj se natančno opredeli varovana lastnost posameznega objekta. Opredeljene lastnosti je potrebno v sklopu priprave projektne dokumentacije ohranjati oz. obravnavati tako, da le-te ne izgubijo svojih značilnosti. Stavbna dediščina iz obdobja slovenskega modernizma je zaradi uporabe materialov na fasadah, ki so vidni v vsej svoji pojavnosti (npr. vidni beton, opeka, kovina …), še posebej občutljiva.

 

Arhitekturne dileme energetske sanacije arhitekture iz obdobja novejše zgodovine smo kot stroka že zaznali, zato je DAL lansko leto organiziral odmevno okroglo mizo Energetska sanacija arhitekturne dediščine iz obdobja slovenskega modernizma.

 

Glede na javno dostopne podatke bi posebej opozorili, da je kar nekaj objektov, ki si zaslužijo posebno obravnavo, posebej bi omenili OŠ zbora Odposlancev Kočevje (arhitekt Jože Kregar) in OŠ Grm (arhitekta Mirko Kajzelj, Stane Kovič), obe stavbi sta vključeni v seznam Evidenca in valorizacija objektov slovenske moderne med leti 1945–70. Z namenom ohranjanja arhitekturne dediščine iz obdobja modernizma, je bila pri Zavodu za varstvo kulturne dediščine leta 2012 ustanovljena strokovna skupina konservatorjev za arhitekturo 20. stoletja, ki lahko vedno poda strokovne nasvete glede posegov v določeno stavbo.

 

Kot stroka smo dolžni opozoriti tudi na vsebino razpisa, posebej v delu, ki projektne dokumentacije ne priznava kot upravičen strošek. Vsak poseg v prostor, tudi v stavbe, mora biti strokovno načrtovan, tako tehnično kot arhitekturno, saj gre za naše skupno javno dobro. Zato mora biti v razpisih pogoj za pridobitev sredstev tudi projektna dokumentacija z rešenimi detajli. Projektna dokumentacija je za naročnika zagotovilo tako za kakovost izvedbe kot za pridobitev ustrezne ponudbe za izvedbo del.

 

Energetska sanacija je priložnost, da naš skupni prostor in obstoječo arhitekturo celovito in ne le tehnično saniramo. Kakovostno oblikovan prostor ima poleg ohranjanja nacionalne identitete tudi visoko ekonomsko vrednost. To nenazadnje opredeljuje tudi nacionalni program za kulturo, ki ga pripravljajo na Ministrstvo za kulturo RS.

 

Arhitekturna stroka in širša javnost pričakujemo odgovornost Ministrstva za infrastrukturo in prostor ter ostalih odgovornih (župani, ravnatelji, vodje investicij na Občinah …) do ohranjanja tistih vrednot, ki so pomemben del naše zgodovine, zato predlagamo, da se o zgoraj navedeni problematiki ustanovi delovna skupina s predstavniki:

-          Ministrstva za infrastrukturo in prostor

-          Ministrstva za kulturo

-          Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport

-          Zbornice za arhitekturo in prostor (ZAPS)

-          Zavoda za kulturno dediščino Slovenije (ZVKDS)

-          Strokovne skupine konservatorjev za arhitekturo 20. stoletja pri ZVKDS

-          Zveze društev arhitektov Slovenije (ZDAS)

-          Fakultete za arhitekturo v Ljubljani (FA UL)

-          Katedre za arhitekturo v Mariboru

-          Muzeja za arhitekturo in oblikovanje (MAO)

-          Docomomo Slovenija

 

Skupina bi iz seznama objektov, ki so pridobila sredstva za energetsko sanacijo, preverila, kateri spadajo med pomembne predstavnike naše arhitekturne dediščine in jih je potrebno ohraniti v izvorni zasnovi. Pri teh objektih bi predlagali posebno strokovno obravnavo nameravanih sanacijskih ukrepov.

 

Žal ima Slovenija, za razliko od ostalih evropskih držav, formalno spomeniško zaščitene predvsem starejše objekte. Kar pa ne pomeni, da lahko našo novejšo stavbo dediščino prepustimo uničevanju. Ob tem naj spomnimo na rušitev hotela Prisank v Kranjski Gori. Je dokaz, da razpolaganja z našo skupno dediščino ne smemo prepustiti le lokalnim skupnostim in izvajalcem del. Zlasti je to nedopustno na projektih, ki se izvajajo s sofinanciranjem države.

 

Ohranjajmo slovensko identiteto!

 

Lep pozdrav v imenu izvršnega odbora DAL!

Maja Ivanič, predsednica DAL in ZDAS

Petra Paškulin, arhitektka, članica DAL

 

 

V vednost

- mag. Alenka Bratušek, predsednica vlade RS

- dr. Jernej Pikalo, minister za izobraževanje, znanost in šport RS

- dr. Uroš Grilc, minister za kulturo RS

- akad. Jože Trontelj, predsednik Akademije znanosti in umetnosti

- dr. Radovan Stanislav Pejovnik, rektor Univerze v Ljubljani

- Špela Spanžel, v. d. generalne direktorice Direktorata za kulturno dediščino na MK RS

- dr. Jelka Pirkovič, generalna direktorica Zavoda za kulturno dediščino Slovenije

- Daniela Tomšič, generalna konservatorka ZVKDS
- Boris Vičič, vodja območne enote Ljubljana Zavoda za kulturno dediščino Slovenije (ZVKDS)

- strokovna skupina konservatorjev za arhitekturo 20. stoletja pri ZVKDS

- Andrej Goljar, predsednik Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije

- Črtomir Remec, predsednik Inženirske zbornice Slovenije

- prof. Peter Gabrijelčič, dekan Fakultete za arhitekturo Univerze v LJ

- izr. prof. dr. Metka Sitar, predstojnica katedre za arhitekturo in prostor Univerze v MB

- prof. dr. Aleš Vodopivec, Fakultete za arhitekturo Univerze v LJ, član strokovne skupine konservatorjev za arhitekturo 20. stoletja pri ZVKDS

- izr. prof. Maruša Zorec, Fakultete za arhitekturo Univerze v LJ, član strokovne skupine konservatorjev za arhitekturo 20. stoletja pri ZVKDS

- Matevž Čelik, direktor Muzeja za arhitekturo in oblikovanje

- dr. Maja Simoneti, Inštitut za politike prostora

- predsedniki društev arhitektov: Maribor, Celje, Primorska, Obala, Pomurje, Dolenjska in Bela Krajina, Domžale

- Nataša Koselj, Docomomo Slovenija

- Suzana Simič, predsednica Društva krajinskih arhitektov

OBVESTILO
OBVESTILO O POSEGIH V SPOMENIK DRŽAVNEGA POMENA OLO KRANJ
OBVESTILO

Pismo Danieli Tomšič, generalni konservatorki na ZVKDS

 

Spoštovani!

 

17. aprila 2012 smo od arhitektke Majde Kregar iz arhitekturnega biroja Ambient iz Ljubljane prejeli obvestilo, da so se nanjo obrnili odgovorni z Mestne občine Kranj, ker nameravajo zamenjati okna na stavbi OLO, ki jo je leta 1958 zasnoval prof. Edvard Ravnikar. Predlog zamenjave oken je naredilo podjetje Jelovica okna, d.o.o., oz. njihov komercialist Lovro Demšar, inž. lesarstva, in sicer predlaga suhomontažno zamenjavo s tipskimi okenskimi okviri.

 

Ker je stavba OLO zaščitena kot spomenik državnega pomena, za katero je bil narejen tudi konservatorski načrt, je potrebno vse prenovitvene posege, tudi obnovo fasadnih zasteklitev, izvajati v skladu s protokolom spomeniškega varstva in s konservatorskim načrtom. Oken torej ni mogoče zamenjati s tipskimi proizvodi, temveč jih je potrebno rekonstruirati. Arhitektka Majda Kregar in ZVKDS Kranj so odgovorne na Mestni občini Kranj o tem tudi že obvestili.

 

V želji, da bi se odločitve o prenovitvenih posegih v spomenike državnega pomena sprejemale strokovno in pravočasno, vas prosimo, če bi lahko odgovornim na Mestni občini Kranj tudi z vaše strani poslali opozorilo, da brez soglasja ZVKDS ne morejo posegati v spomenik državnega pomena.

 

Od renomiranega podjetja Jelovica oz. od izbranega izvajalca pa tako arhitekturna kot spomeniško varstvena stroka pričakuje, da se bo strokovno in vestno spoprijel z izzivom konservatorske rekonstrukcije oken in tako s svojim strokovnim znanjem in tehnologijami pomagal ohraniti našo kulturno dediščino.

 

 

Hvala in lep pozdrav,

Maja Ivanič,

predsednica Društva arhitektov Ljubljane (DAL) in predsednica Zveze društev arhitektov Slovenije (ZDAS)

 

Dodajamo del teksta prof. dr. Aleša Vodopivca, ki je bil objavljen v zborniku 20. stoletje: arhitektura od moderne do sodobne: vodnik po arhitekturi, Ljubljana: Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, 2001


ZGRADBA OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA
… Dvoranska zgradba Mestne občine v Kranju je bila že v šestdesetih letih ocenjena kot »najbolj prevratni dosežek petdesetih let in hkrati kvaliteten vrh tega časa«1, danes pa nedvomno pomeni najvidnejše arhitekturno delo slovenskega modernizma. Obenem je ta objekt tudi najboljša ilustracija Ravnikarjevih arhitekturnih nazorov ...

 

1 Nace Šumi, Dve razstavi slovenske moderne arhitekture, Sinteza, št. 10-11, Ljubljana 1968, str. 10

 

 

V vednost

- Mohor Bogataj, župan Mestne občine Kranj

- dr. Jelka Pirkovič, generalna direktorica Zavoda za kulturno dediščino Slovenije

- Damjana Pečnik, direktorica direktorata za kulturno dediščino na Ministrstvu za kulturo RS

- Gojko Zupan, direktorat za kulturno dediščino na Ministrstvu za kulturo RS

- Nika Leben, ZVKDS Kranj

- Nataša Koselj, Docomomo Slovenija

- Zdenka Kogej, Služba za zaščito in reševanje ter tehnične zadeve, Mestna občina Kranj

- Robert Kupec, direktor Jelovica okna, d.o.o.

- Majda Kregar, arhitektka

OBVESTILO
PRENOVITVENI POSEGI V NUKLEARNI INSTITUT
OBVESTILO

Pismo Danieli Tomšič, generalni konservatorkia ZVKDS

 

Spoštovani!

 

V lanskem letu, 3.11.2011, je Društvo arhitektov Ljubljane (DAL) na pobudo direktorja reaktorja TRIGA, dr. Luke Snoja, posredoval na Institut Jožef Stefan (IJS) dopis v zvezi s pomenom stavbe Reaktorja v Podgorici, ki je delo arhitekta Otona Jugovca.

 

Namen pisma je bil opozoriti na pomen visoke arhitekturne vrednosti stavbe in obenem tudi na pomen njene vsebine, ki je vse do danes ostala enaka prvotni, kar pri ev. prenovi omogoča boljše možnosti za ohranjanje originalnih arhitekturnih kvalitet stavbe.

 

Na DALu smo zaskrbljeni, ker se medtem, tudi z vednostjo in s soglasjem vašega zavoda, pripravljajo projekti za dograditev in prenovo dela kompleksa. Zaradi specifične urbanistične in arhitekturne zasnove stavbe predlagamo, da projekte za omenjene posege, kot tudi projekte za vse morebitne nadaljnje prenove stavbe, vedno obravnava strokovna skupina konservatorjev za arhitekturo 20. stoletja, ki jo je ustanovil vaš zavod.

Obenem predlagamo in prosimo, da bi strokovna skupina konservatorjev za arhitekturo 20. stoletja pregledala tudi vse ostale projekte energetskih sanacij ostale stavbne dediščine 20. stoletja, še posebej, kadar energetska sanacija posega v prenovo fasad. Strokovna komisija bi lahko za vsak primer posebej presojala smiselnost načrtovanih posegov in predvsem sprememb.

 

Ponovno poudarjamo, da gre za zelo specifični jezik arhitekture 20. stoletja, zato bi poleg dodatnega izobraževanja vaših strokovnjakov in arhitektov prosili še za razširjen strokovni pogled na predvidene posege v to dediščino.

Lep pozdrav,

Maja Ivanič, predsednica ZDAS in DAL

 

 

 

 

V vednost

- Damjana Pečnik, v.d. generalne direktorice direktorata za kulturno dediščino na Ministrstvu za izobraževanje, znanost, kulturo in šport RS

- dr. Luka Snoj, univ. dipl. fizik, vodja reaktorja TRIGA

- dr. Eva Sapač, predsednica strokovne skupine konservatorjev za arh. 20. stol., ZVKDS OE Maribor

- Maruša Zorec, Fakulteta za arhitekturo v Ljubljani

RAZSTAVA
DOCOMOMO SLOVENIJA - 100
RAZSTAVA

100 DEL SLOVENSKE MODERNE ARHITEKTURE 20. STOLETJA (1900-1980)

25.01.2011 - 25.02.2011, Galerija Kresija

 

Organizator in kurator: dr. NATAŠA KOSELJ

Soorganizator: REVIJA AB in DAL

 

Docomomo Slovenia_100 je znanstvena monografija, ki je izšla v koprodukciji Docomomo Slovenija in revije ab leta 2010 v slovenskem in angleškem jeziku. Uvodnim člankom priznanih slovenskih strokovnjakov s področja arhitekturne zgodovine sledi katalog 100. del slovenske moderne arhitekture 20. stoletja (1900-1980), na koncu so seznami razporeditev glede na avtorja, tipologijo in regijo. Izbor del temelji na Docomomovih kriterijih vrednotenja in selekcije, ki se začenja po secesiji in končuje s 30 letno distanco.

 

do-co-mo-mo

OKROGLA MIZA
ENERGETSKA SANACIJA ARHITEKTURNE DEDIŠČINE IZ OBDOBJA SLOVENSKEGA MODERNIZMA
OKROGLA MIZA

15.11.2012, Galerija Kresija

 

moderator: MAJA IVANIČ

gosti: MARUŠA ZOREC, PETER ŽARGI, TATJANA ADAMIČ (ZVKDS), dr. MARJANA ŠIJANEC ZAVRL (ZRMK), TOMAŽ ŠKERLEP (ZRMK)

 

Z nestrokovnim pristopom pri dodajanju toplotno izolacijskega sloja na fasade lahko uničimo arhitekturni nagovor stavb. Žal se v praksi arhitektura iz obdobja novejše zgodovine prenavlja večinoma brez nadzora in vodstva arhitektov.


Problem energetske sanacije je lahko izziv tako za arhitekte kot za spomeniško varstvo. In tudi za izvajalce.

</br></br>Gimnazija Bežigrad, 1936 </br></br>Gimnazija Bežigrad, 1936 </br>Tekstilna tehniška šola Kranj, 1955-1958 </br></br>OŠ Bičevje, Ljubljana, 1966
PREDLOG ZA CELOVITO SPOMENIŠKO ZAŠČITO ŠOL ARHITEKTA EMILA NAVINŠKA
POBUDA

DAL je 17.9.2012 poslal ZVKDSju pobudo o celoviti spomeniški zaščiti šol Emila Navinška.

 

Spoštovani. V Sloveniji imamo neprecenljivo arhitekturno vrednost – šole brez hodnikov, ki jih je v 30ih, 40ih, 50 in60ih letih 20. stoletja zasnoval arhitekt Emil Navinšek. Tipologija šol, ki so imele namesto hodnikov osrednjo družabno-komunikacijsko avlo, iz katere se je vstopalo v posamezne razrede, je za tisti in današnji čas zelo inovativna in napredna – ne le v slovenskem, temveč v svetovnem merilu. Arhitekt je o svojem arhitekturnem razmišljanju leta 1969 v samozaložbi izdal tudi knjigo The Revolutionary new corridor – free systems in architecture.

 

Navinškove šole (okrog 50 objektov) stojijo po celi Sloveniji, nekaj pa, kot nam je znano, tudi na Hrvaškem. Šole so zlasti v zadnjem obdobju zaradi svoje starosti izpostavljene številnim prenovam, prezidavam in dozidavam. Ker pa niso zaščitene, in ker se ob tem tudi večina ravnateljev, županov in arhitektov, pa tudi odgovornih za investicije na občinah in Ministrstvu za izobraževanje, znanost, kulturo in šport, ne zaveda arhitekturne in ambientalne vrednosti šol, je večina prenov popolnoma neprimernih, saj uničujejo originalno Navinškovo zasnovo, s tem pa tudi slovensko arhitekturno dediščino.

 

Društvo arhitektov Ljubljane in Zveza društev arhitektov Slovenije dajeta pobudo, da se šole Emila Navinška celovito spomeniško zaščiti, saj bomo tako ohranili del slovenske arhitekturne dediščine in identitete.

 

Da pa bi šole čim prej zaščitili pred nadaljnjim uničevanjem, predlagamo, da se z ZVKDSja in DALa naslovi na Ministrstvo za izobraževanje, znanost kulturo in šport ter na ravnatelje teh šol in župane občin, v katerih šole stojijo, skupni uradni dopis, s katerim se jih obvesti o arhitekturni vrednosti šole, obenem pa se jih prijazno nagovori, da naj ev. prenovo šole načrtujejo skupaj z ZVKDSjem in za prenove specializiranimi arhitekti.

 

Maja Ivanič, predsednica DAL in ZDAS v imenu IO DAL

OBVESTILO
ZVKDS - IMENOVANJE STROKOVNE KOMISIJE KONSERVATORJEV ZA ARHITEKTURO 20. STOLETJA
OBVESTILO

10.07.2012

 

Spoštovani kolegi! Kot veste, si na DALu ves čas prizadevamo za ohranitev in primerno obnovo/prenovo slovenske arhitekture 20. stoletja. Zato vas želimo obvestiti, da je generalna konservatorka Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ga. Daniela Tomšič – tudi na pobudo Društva arhitektov Ljubljane – imenovala Strokovno komisijo konservatorjev za arhitekturo 20. stoletja.

 

Predsednica komisije je dr. Eva Sapač, ZVKDS OE Maribor. Ostali člani, med katerimi sta tudi dva arhitekta, pa so:

Tatjana Adamič, ZVKDS OE Ljubljana

Jovo Grobovšek, ZVKDS OE Novo Mesto

mag. Nika Leben, ZVKDS OE Kranj

Mitja Mozetič, ZVKDS OE Nova Gorica

Nina Nahtigal, ZVKDS OE Maribor

Jasna Svetina, ZVKDS OE Nova Gorica

prof. dr. Aleš Vodopivec, Fakulteta za arhitekturo v Ljubljani

Maruša Zorec, Fakulteta za arhitekturo v Ljubljani

Katja Zajko, ZVKDS OE Piran

mag.Gojko Zupan, Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport

 

Strokovna skupina je imenovana za vrednotenje arhitekture 20. stoletja in za koordiniranje strokovnega dela pri njenem varovanju. Cilj imenovanja skupine je zagotavljanje enotne varstvene metodologije za vrednotenje in za usmerjanje posegov v objekte kulturne dediščine.

 

Spoštovani kolegi, pozivamo vas, da nas čim bolj ažurno obveščate o eventualnih neprimernih namerah ali posegih v arhitekturo 20. stoletja. Informacije bomo posredovali tako strokovni skupini konservatorjev kot lokalni enoti ZVKDS, ob tem pa v okviru pristojnosti društva poskušali pisno posredovati pri naročnikih in projektantih. Upamo, da bomo skupaj ohranili in zaščitili čim več slovenske arhitekture modernizma!

 

IO DAL

PRETEKLOST ZA PRIHODNOST II
RAZSTAVA

12.01.2009 - 01.02.2009, Galerija Kresija

 

 

kuratorici: MAJA IVANIČ, MARUŠA ZOREC

pobudnika razstave: DRUŠTVO ARHITEKTOV LJUBLJANA IN MOL-OUP

razstavo sta finančna podprla: DRUŠTVO ARHITEKTOV LJUBLJANA IN MESTNA OBČINA LJUBLJANA.

oblikovanje vabila in uvodnega plakata: METKA DARIŠ, TOMAŽ PERME (KINETIK)

preveritve: ABIRO, ADZ MITJA ZORC, ATELIER ARHITEKTI, BEVK PEROVIĆ ARHITEKTI, BIRO RAVNIKAR POTOKAR

 

Vabljena arhitekturno urbanistična preveritev možnosti umestitve Mestne uprave MOL, Upravne enote RS in Pokrajinske uprave RS v kompleks Cukrarne z istočasno ohranitvijo garažne hiše arhitekta Savina Severja

 

Ob otvoritvi bo tudi javna predstavitev razstavljenih projektov in odprta diskusija o ohranitvi garažne hiše arhitekta Savina Severja, ki jo bodo vodili arhitekti Andrej Hrausky, Maruša Zorec in Maja Ivanič.

 

PREDSTAVITEV

 

Društvo arhitektov Ljubljana si prizadeva za ohranitev vseh plasti arhitekturne in kulturne identitete slovenskega naroda. »Na temeljih preteklosti, zasidrane globoko v našo podzavest, lahko sproščeno gradimo našo prihodnost.«, smo zapisali že ob lanskoletni razstavi PRETEKLOST ZA PRIHODNOST, s katero želimo ozavestiti kakovost in pomen slovenske arhitekture 20. stoletja.

 

Ta je zaradi prekratke časovne distance, s katero lahko celovito ovrednotimo njen kulturno zgodovinski pomen, danes najbolj izpostavljena različnim prostorsko ekonomskim manipulacijam. Ne glede na to, da velja – tudi v svetovnem merilu – prav ta segment slovenske arhitekture za najbolj ustvarjalnega ter inovativnega.

 

Razstava arhitekturno urbanističnih preveritev možnosti umestitve Mestne uprave MOL, Upravne enote RS in Pokrajinske uprave RS v kompleks Cukrarne z istočasno ohranitvijo garažne hiše arhitekta Savina Severja predstavlja razmišljanja petih priznanih ljubljanskih arhitekturnih birojev o prostorsko arhitekturni rešitvi tega območja.

 

Mestna občina Ljubljana želi na trenutno devastirano območje Cukrarne preseliti celotno mestno in državno upravo ter tako hkrati rešiti dva problema: poenostaviti delovanje javne uprave in dostop do nje, obenem pa z ureditvijo in programsko oživitvijo kompleksa Cukrarne ter nabrežja Ljubljanice ta del Ljubljane urbanizirati in povezati z mestnim centrom.

 

Na območju se poleg arhitekturno zaščitene stavbe Cukrarne in njene upravne palače nahaja tudi garažna hiša TGH-48, ki jo je leta 1969 zasnoval priznani slovenski arhitekt Savin Sever. Visoka arhitekturna vrednost objekta se odraža v njeni drzni oblikovno-konstrukcijski zasnovi, zaradi česar je hiša postala tudi identitetna točka tega območja.

 

Z novo ureditvijo območja pa je njen obstoj ogrožen. DAL si prizadeva za njeno ohranitev, saj gre za eno izmed redkih ohranjenih arhitektur Savina Severja. Zato je MOLu predlagal, da se pred razpisom natečaja preveri možnost celovite umestitve novega programa javne uprave ob ohranitvi garažne hiše.

 

Pet vabljenih priznanih ljubljanskih arhitekturnih birojev – A.biro, adz, d. o. o., Atelier arhitekti, Bevk Perović arhitekti, Biro Ravnikar Potokar – je s svojimi rešitvami dokazalo, da je garažno hišo, ki jo odlikujejo inovativna prostorska zasnova in estetika slovenskega modernizma, mogoče ohraniti, ob tem pa na območju Cukrarne funkcionalno in tehnološko sodobno organizirati novi program mestne in državne uprave.

 

Garažno hišo je ob manjših notranjih preureditvah moč uporabljati za parkiranje manjših avtomobilov, s čimer bi bila Ljubljana prva evropska prestolnica, ki bi z nagovarjanjem občanov k uporabi manjših avtomobilov in s tem z manjšo porabo energije in prostora spodbujala celovit trajnostni razvoj, ali pa vanjo umestiti celo kak popolnoma drug program kulturnega značaja.

  

NALOGA PREVERITVE (IZ RAZPISNE DOKUMENTACIJE)

 

V kompleks Cukrarne je potrebno umestiti zahtevane površine Mestne uprave MOL, Upravne enote RS in Pokrajinske uprave RS ter novo podzemno garažno hišo, ob tem pa ohraniti, obnoviti in primerno predstaviti obstoječo garažno hišo arhitekta Savina Severja.

 

Zaradi želje, omogočiti ljudem prijazno organizacijo poslovanja mestne in državne uprave, morajo imeti vse tri upravne enote skupne površine na nivoju pritličja.

 

Ob razmestitvi novih volumnov je potrebno upoštevati potek novega dvonivojskega mostu in nove povezovalne ceste med Roško in Njegoševo cesto.

 

Severjeva garažna hiša je zaradi kakovostne prostorske, arhitekturne in konstrukcijske zasnove prostorska skulptura oz. dominanta območja, ki ji je potrebno ob novem programu zagotoviti primeren prostor (vidnost, dostopi, navezave).

 

Smiselno jo je ohraniti tudi zaradi njene namembnosti, saj predviden program mestne in regionalne uprave potrebuje večje število parkirnih mest. Od tega je lahko določeno število parkirišč namenjenih manjšim avtomobilom, ki bodo parkirani v Severjevi garažni hiši. Tu je lahko parkirnina cenejša (nižja parkirnina spodbuja uporabo manjših avtomobilov, kar pomeni manjšo porabo energije – trajnostni razvoj).

 

Lastnikom sedanjih parkirnih mest se ponudi zamenjava v novi kletni garažni hiši, kjer so parkirana mesta večja.

 

Vabljeni arhitekti lahko za Severjevo garažno hišo predvidijo tudi drugačen program:

garažna hiša bi lahko glede na svojo lokacijo (bližina Roga, ki postaja arhitekturni in design center in bližina Metelkove) ter zasnovo (garažna hiša z rampo spominja na Guggenheim muzej v NY) postala galerija. Ali pa center za ustvarjalnost otrok Ljubljana«, torej hiša eksperimentov (v partnerstvu z Ministrstvom za visoko šolstvo in znanost), otroški muzej, hiša umetnosti za otroke (otroška galerija, glasbene delavnice za otroke), otroška igralnica ali pa vrtec MOL (lokacija poleg novega upravnega kompleksa).

PRETEKLOST ZA PRIHODNOST I
RAZSTAVA

PRENOVA ARHITEKTURNE DEDIŠČINE 20. STOLETJA

05.02.2008 - 24.02.2008, Galerija Kresija

 

Pobudnik razstave: DRUŠTVO ARHITEKTOV LJUBLJANA

Avtorici razstave: MARUŠA ZOREC, MAJA IVANIČ

Oblikovanje: METKA DARIŠ, TOMAŽ PERME (KINETIK)

 

V današnjem času globalnega mišljenja in delovanja ohranjamo identiteto naroda z utrjevanjem kulturnih korenin in vseh plasti naše zgodovine. Na temeljih preteklosti, zasidrane globoko v našo podzavest, lahko sproščeno gradimo našo prihodnost.

 

Razstava PRETEKLOST ZA PRIHODNOST: Prenova arhitekturne dediščine 20. stoletja, jenadaljevanje akcije "Arhitekturna dediščina 20. stoletja – 100 zgradb", ki jo je Društvo arhitektov Ljubljana (DAL) z označitvijo vseh pomembnih stavb 20. stoletja po celotni Sloveniji pričelo leta 2005.

 

S tokratno razstavo PRETEKLOST ZA PRIHODNOST želi Društvo arhitektov Ljubljana ozavestiti kvalitete enega najbolj inovativnih in posebnih obdobij slovenske arhitekture – obdobja, v katerem je nastajala arhitektura, ki je še danes deležna svetovnega občudovanja.

 

Arhitektura 20. stoletja je posebna zaradi svoje senzibilne prilagodljivosti naravnemu in urbanemu prostoru. Na sodoben način se je prilagajala njegovim topografskim in kulturnim značilnostim. Odzivala se je na družbene in tehnološke aktualnosti svojega časa. S svojo vsebino, obliko in zasnovo je bila socialna, inventivna in hkrati prilagojena našemu prostoru. Zato lahko trdimo, da ima arhitektura 20. stoletja trajno vrednost, ki jo moramo znati razumeti, spoštovati in ohraniti prihodnjim rodovom.

 

Danes sta žal, kreativno obdobje in arhitektura 20. stoletja – zaradi nerazumevanja, neprimernega vrednotenja in povezovanja s političnimi razmerami tega obdobja – v javnosti, pa tudi med mnogimi arhitekti in javnimi institucijami, dobila negativen prizvok "socialistične" arhitekture. Večina v njej ne vidi niti oblikovnega niti kulturnega presežka, zato jo želijo izbrisati iz vidnega polja in spomina.

 

Arhitekturna dediščina 20. stoletja je prišla v fazo, ko se mnogi lastniki ter javni in zasebni investitorji lotevajo njene prenove in revitalizacije. Kljub novemu vrednotenju v zadnjih letih in kulturno-varstveni zaščiti večine predstavljenih objektov pa le to še vedno ni dovolj, da bi nekatere stavbe uspeli rešiti pred rušitvijo ali neustrezno prenovo. Problematika zaščite in ustrezne prenove je izjemno kompleksna, zahteva veliko znanja in časa, usklajevanj in kompromisov različnih strok, od investitorjev do urbanistov, arhitektov, konservatorjev in izvajalcev. Na nivoju države, predvsem pa arhitekturne stroke, so potrebne korenite spremembe, ki bi prispevale k občutljivejšemu ravnanju s tem krhkim segmentom naše dediščine.

 

Društvo arhitektov Ljubljane želi z razstavo PRETEKLOST ZA PRIHODNOST ozavestiti kakovost in pomen arhitekture 20. stoletja in ponovno opozoriti širšo javnost, lastnike, investitorje, javne institucije, odgovorne za njeno zaščito in arhitekturno stroko na pomen arhitekturne dediščine 20.stoletja, ki ga moramo, podobno, kot vsa predhodna, spoštovati in ohraniti za kasnejše generacije.

 

Zgodovina in kultura nista politični spremenljivki, temveč konstanta, zasidrana globoko v zavesti naroda.  "Daleč vidim, ker stojim na ramenih velikanov," pravi pregovor.

ARHITEKTURNA DEDIŠČINA 20. STOLETJA: 50 ZGRADB II
AKCIJA

SISTEMATIČNO OZNAČEVANJE IN PROMOCIJA SLOVENSKE MODERNE ARHITEKTURE 20. STOLETJA

2005, Slovenija

 

kuratorji: MIHA DEŠMAN, JANEZ KOŽELJ, MARUŠA ZOREC

 

Edvard Ravnikar</br>Trg republike</br>Ljubljana Savin Sever</br>Tiskarna Mladinska knjiga</br>Ljubljana Miloš Bonča</br>Trgovska hiša v Šiški</br>Ljubljana
ARHITEKTURNA DEDIŠČINA 20. STOLETJA: 50 ZGRADB I
AKCIJA

SISTEMATIČNO OZNAČEVANJE IN PROMOCIJA SLOVENSKE MODERNE ARHITEKTURE 20. STOLETJA

21.12.2004 - 28.12.2004, Slovenija

 

kuratorji: MIHA DEŠMAN, JANEZ KOŽELJ, MARUŠA ZOREC

 

Čeprav se slovenska moderna arhitektura pojavlja v medijih šele takrat, ko je zanjo že prepozno – tik pred rušitvijo ali po njej, se moramo zavedati, da lahko le ohranjena dela izkažejo vse svoje kvalitete. Aktualno ravnanje z dediščino slovenske arhitekture 20.stoletja kaže na dejstvo, da naša javnost slabo pozna izvor moderne arhitekture in težko razume njeno govorico.

 

V Društvu arhitektov Ljubljane smo se zato odločili, da označimo izbrane stavbe iz tega obdobja s posebnimi tablicami, na katerih so zapisana imena stavb, njihovi avtorji in leto izgradnje.

 

Takšno obeleževanje naj bi prispevalo k prepoznavanju pomena arhitekturne dediščine polpretekle dobe za našo kulturo in pripomoglo k bolj občutljivem odnosu do njenih prostorskih in oblikovnih značilnosti.

 

Stavbe, kot so Narodna in univerzitetna knjižnica arhitekta Jožeta Plečnika, Nebotičnik arhitekta Vladimirja Šubica, Trg Republike Edvarda Ravnikarja, kompleks Astre Savina Severja, hotel Bellevue na Pohorju arhitekta Ivana Kocmuta in druga dela različnih generacij so gradila naš prostor in mu dala značilno podobo. Tudi sodobna arhitektura je sooblikovala tisto identiteto, zaradi katere je Slovenija prepoznavna in postaja ena najbolj zanimivih turističnih destinacij v Evropi.

 

Za začetek smo izbrali 50 takšnih stavb po vsej Sloveniji, postopoma jih bomo označili še več. Poleg tablic smo izdali še razglednice in plakat, na katerem je izbor predstavljen in na ta način katalogiziran.

 

V tednu od 21.12. do 28.12.2004 bomo namestili večino tablic in razposlali seznam arhitekturne dediščine 20. stoletja gradivo vsem upravnim enotam ter Zavodom za varstvo kulturne dediščine, da bodo lahko bolj pozorni do posegov vanjo. Naša akcija bo predstavljena v vseh medijih.

</br>Janez Lajovec</br>hotel Prisank v Kranjski Gori </br>Savin Sever</br>učne delavnice </br>Savin Sever</br>kranjski sejem
POZABLJENE, SKAŽENE IN PORUŠENE
RAZSTAVA

01.07.2003, Galerija Dessa

 

kuratorji: MIHA DEŠMAN, ANDREJ HRAUSKY, MARUŠA ZOREC

organizatorja: DAL in GALERIJA DESSA

 

Razstavo, posvečeno arhitekturi povojnega obdobja (Ljubljanska šola za arhitekturo), ki jo uničujemo v novi državi po letu 1991, je odprl predsednik DAL, Miha Dešman. Organizatorja, Društvo arhitektov Ljubljane in Zavod DESSA, skušata z njo opozoriti na izginevanje slovenske sodobne arhitekture in si prizadevata za bolj razumevajoč odnos do korenin lastne samobitnosti.

 

Nedavno smo bili priča porušitvi hotela Prisank v Kranjski Gori, še prej so podrli Učne delavnice v Ljubljani in halo Gorenjskega sejma v Kranju. Skažene so mnoge kvalitetne stavbe povojnega obdobja, cela vrsta jih je ogroženih. Pristojne službe so nemočne, vsekakor pa neučinkovite. Kdo je tisti, ki je odgovoren za takšno stanje?

 

IZ KATALOGA

 

"Architectura perennis", naslov slavne Plečnikove knjige, nam govori o arhitekturi, ki želi preseči minljivost človeka. Za začetek civilizacije velja trenutek, ko je človek pričel označevati grobove umrlih. Grob velja za izvor arhitekture, ki je s svojim sporočilom najprej presegal čas. Tisočletja stare piramide nam še danes govorijo: tu počiva faraon. In če je zgodovina kulture zapisana v arhitekturi, je ta na udaru, ko želimo določeno kulturo uničiti. Stari Rim se ni zadovoljil s Hanibalovim porazom, potrebno je bilo fizično odstraniti tudi Kartagino. Zgodovina pozna nešteto takih primerov vse do11. septembra 2001. Teroristi, nezadovoljni z globalnim kapitalizmom, so vedeli, da bodo Združene države najbolj ponižali, če bodo uničili arhitekturo, ki jih simbolizira.

 

Pri nas je drugače – mi svojo kulturo uničujemo kar sami. Koslerjev dvorec, stari Park hotel na Bledu ali znameniti Wandelbahn v Rogaški slatini, se niso umaknili novemu in boljšemu, pač pa so bili žrtev nespoštljivega odnosa do dediščine. Takemu ravnanju se ni mogla izogniti niti Plečnikova arhitektura, spomniti se moramo le na njegov zvonik cerkve v Žireh, ki so ga leta 1997 zamenjali z baročno kopijo. Poučen je primer Hotela Union, ki so mu nedavno z velikimi napori skušali povrniti nekdanji secesijski sijaj, ki so ga v 70-ih letih lahkomiselno uničili.

 

V zadnjem času so še posebej ogrožene stavbe iz 60-ih let, ki jih uvrščamo v tako imenovano Ljubljansko arhitekturno šolo. Ker gre za enega vrhuncev slovenske arhitekture, smo lahko še toliko bolj zaskrbljeni. V preteklih desetih letih je bilo sproženih več pobud za zaščito najboljših stvaritev iz tega obdobja, vendar brez vidnih rezultatov. Doslej so pristojne ustanove zaščitile le starejše stavbe in v načelu že umrlih avtorjev, vendar se je pokazalo, da je najbolj ogrožena prav arhitektura polpretekle dobe, ki še ni dobila zgodovinske patine. Pri tem se zdi, da domača umetnostno zgodovinska stroka nima izkušenj z vrednotenjem sodobne arhitekture. Še huje je, da tudi službe, ki so pristojne za varovanje dediščine, ne opravljajo svojih nalog dovolj učinkovito. Ob nedavni prezidavi Name v Ljubljani sta avtorja ostala osamljena. Poseg je bil opravljen brez potrebnih dovoljenj, pa se inšpekcijske službe niso zganile, investitor se ni oziral na veljavno zakonodajo, ki mu nalaga, da prenovo najprej ponudi avtorjem stavbe, od problema se je nazadnje ogradila tudi stanovska zbornica. Društvo arhitektov Ljubljane želi s to razstavo opozoriti na izginevanje slovenske sodobne arhitekture in si prizadeva za bolj razumevajoč odnos do korenin lastne samobitnosti.

 

Andrej Hrausky

VALORIZACIJA STAVBNEGA FONDA JE NUJNA

DAL je na ZVKDS poslal pobudo za ustanovitev strokovne komisije za valorizacijo javnega stavbnega fonda, posebej fonda šolskih zgradb. V arhitekturni in spomeniški stroki smo zaznali problematiko v zvezi z razpisi za energetsko sanacijo stavb, ki zaradi nestrokovnih pristopov (neobvezujoča projektna dokumentacija PZI) in strokovno pomanjkljivih razpisov povzroča uničevanje stavbne dediščine, še zlasti stavbnega fonda iz obdobja modernizma in sodobne arhitekture, zaradi česar izgubljamo kulturno dediščino in identiteto.

KOLIKO ENERGIJE BOMO PORABILI, DA BOMO PRIHRANILI ENERGIJO?

DAL se zavzema za ohranjanje kakovostne stavbne dediščine, še posebej iz obdobja modernizma. To danes ogroža enoumna energetska sanacija, ki vse stavbe, ne glede na originalno pripovednost pročelja – vidni betoni, vidna opeke, kamen, kovina, strukture, konstrukcije … – obravnava z enakimi merili in kriteriji – čim nižji stroški sanacije za čim višji energetski prihranek. Rezultat te formule je prekrivanje vseh pročelij s 15 cm toplotno izolacijo in zaključnim ometom. In s tem izgubljanje stavbne dediščine in kulturne identitete.

 

DAL je na slabosti razpisov, ki uničujejo stavbno dediščino, opozoril Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport ter Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, kjer pripravljajo razpise za podelitev evropskih sredstev za energetsko sanacijo. Ministrstva se izgovarjajo na evropske direktive glede tehničnih zahtev, ob tem pa ne upoštevajo evropskih direktiv po ohranjanju stavbne dediščine in kulturne identitete. Za koordinacijski sestanek smo zaprosili tudi ministra za kulturo. Priloženo pismo smo naslovili tudi na župane slovenskih občin.

 

DAL predlaga:

- da razpisi zahtevajo, da je za vse posege na fasado potrebno pripraviti PZI projektno dokumentacijo s fotografijami obstoječega stanja in detajlnimi načrti prenove

- v komisijah za odobritev sredstev morajo biti prisotni arhitekti, ki bodo ocenjevali PZI dokumentacije

DEDIŠČINA 20. STOLETJA

DAL si ves čas svoje delovanja skozi akcije, razstave, dopise in pozive zavzeto prizadeva za ohranitev in primerno obnovo ali prenovo slovenske arhitekture 20. stoletja. Slovenski modernizem je najbolj inovativno obdobje slovenskega arhitekturnega ustvarjanja, ki ga danes občuduje, obiskuje in raziskuje ves strokovni svet.

 

Z aktivnostmi na tem področju se je društvo pričelo bolj intenzivno ukvarjati leta 1999, in sicer s pobudo za ohranitev Učnih delavnic arhitekta Savina Severja. Na podlagi te iniciative sta leta 2001 izšla katalog in plakat Evidenca 1945-70, ki so ju ustvarili Tina Gregorič, Nataša Koselj, Maruša Zorec in Vojteh Ravnikar. Na podlagi kataloga pa je kasneje na pobudo Tine Gregorič nastala tudi internetna stran Evidenca.

 

Na pobudo DAL, Mihe Dešmana, Maruše Zorec in Janeza Koželja sta bili leta 2004 in 2005 organizirani akciji Arhitekturna dediščina 20. stoletja. V obeh akcijah so arhitekti izbrali 50 hiš iz obdobja modernizma in jih evidentirali s tablicami. Leta 2008 je DAL v galeriji Kresija organiziral tudi razstavo Preteklost za prihodnost, ki je prikazala 100 izbranih hiš in njihovo tedanje stanje. Kljub evidentiranju so bile nekatere hiše naknadno porušene, neprimerno prezidane, uničene. Ne le zaradi neozaveščenih investitorjev, tudi zaradi nevednih arhitektov.

 

Spoštujmo našo stavbno dediščino, saj tako ohranjamo lastne kulturne korenine in identiteto! 


Društvo arhitektov Ljubljana

Karlovška 3

SI-1001 Ljubljana, Slovenija

t +386 1 252 79 30
f +386 1 252 79 31
info@drustvo-dal.si

urednistvo@drustvo-dal.si

uradne ure pisarne DAL
vsak delovni dan
od 10.00 do 12.00 ure

© 2024 DAL, VSE PRAVICE PRIDRŽANE