Ljubljana, 1. 4. 2015

Spoštovani gospa ministrica.

Slovenska arhitekturna stroka se od leta 2009, ko je državo prizadela gospodarska kriza, spopada z izjemno težko situacijo in izjemno težkimi pogoji dela. S sesutjem gradbenega sektorja, ki so ga z nerealnimi investicijami in vlaganji ter s slabimi izvedbami povzročili gradbeni lobiji in gospodarska kriza, so se za 70% zmanjšala predvsem javna arhitekturna naročila, s tem pa za več kot 70% tudi prihodki arhitektov.

Glavni problemi arhitekturne stroke so:
- Javna naročila, pri katerih je edino merilo najnižja cena.
- Nelojalna konkurenca, ki jo z najnižjo ceno povzročajo javna naročila. Zaradi nelojalne konkurence pada kakovost arhitekturnih storitev.
- Vedno daljši časovni roki izvedbe del in s tem tudi daljši plačilni roki.
- Plačilna nedisciplina ter brezplačno delo, ki ga arhitekti opravimo za javna naročila ali javne natečaje, pri katerih je zahtevana idejna rešitev.
- Parcialno spreminjanje prostorske zakonodaje glede na interese posameznih lobijev, zaradi česar je postala prostorska zakonodaja popolnoma nepregledna in neusklajena.
- Odločitev vlade leta 2012, da iz zakonodaje umakne obvezo javnih arhitekturnih natečajev, zaradi česar je naš prostor prepuščen odločitvam nestrokovnjakov, davkoplačevalski denar pa se porablja netransparentno.

Arhitekti smo izšolani reševati zapletene ali nerešljive situacije. Tudi v kriznih časih vidimo veliko priložnosti. Pa ne le zase in za svoje delo, ampak v dobrobit celotne države, našega skupnega prostora in stavbne dediščine ter naše kulturne identitete.

Ena takih priložnosti je energetska sanacija, ki jo v Sloveniji aktivno izvajamo od leta 2012. V arhitekturni stroki podpiramo energetsko sanacijo stavb, saj ima izraba obstoječih stavb v smislu trajnostne gradnje vsekakor prednost pred novogradnjo. Vendar že od leta 2012 opažamo, da se je država energetske sanacije lotila popolnoma nenačrtovano in nestrateško. Na razpisih Ministrstva za okolje in prostor je za pridobitev EU sredstev za energetsko sanacijo potrebno zadostiti zgolj tehničnim vidikom in najnižji ceni izvedbe sanacije. Tem merilom zadosti dodaten 15 cm izolacijski sloj in zaključni akrilni fasadni omet.

Arhitekturna stroka v energetsko sanacijo ni vključena, saj naša zakonodaja energetsko sanacijo uvršča med vzdrževalna dela, za katera ni potrebno pridobiti gradbenega dovoljenja in zato tudi ne projekta. Razpisi, ki jih za energetsko sanacijo pripravljajo na Ministrstvu za infrastrukturo in Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport, ne zahtevajo projektne dokumentacije. Še več, projektna dokumentacija v razpisih ni upravičen strošek. Za razpise je, žal, dovolj, da prijavitelj predloži splošen, za vse stavbe enak popis del, ki ga je naredil potencialni izvajalec.

Avstrija in Nemčija sta energetsko sanacijo načrtovali zelo strateško: predhodno sta analizirali stavbno dediščino, uredili sezname kakovostne stavbne dediščine, ki jo je vredno ohranjati, izobrazili arhitekturno stroko, spomeniško varstvo, upravnike stavb in izvajalce. Tako ohranjajo svojo stavbno dediščino, svojo arhitekturno kulturo in identiteto. Prav to, zaradi česar je Evropa najbolj zanimiva za svet.

Tudi v Sloveniji mora arhitekturna stroka obvezno sodelovati pri načrtovanju energetske sanacije. Popolnoma nedopustno je, da se sanacija na kakovostnih in celo spomeniško zaščitenih objektih izvaja brez prisotnosti arhitekturne stroke!

Zveza društev arhitektov Slovenije, Društvo arhitektov Ljubljana in Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije že od leta 2012 opozarjamo na negativne posledice nepremišljene energetske sanacije. Menimo, da mora biti vsak poseg v prostor, tudi v stavbe, strokovno načrtovan, tako tehnično kot arhitekturno, saj gre za naše skupno javno dobro. Zato mora biti v razpisih pogoj za pridobitev sredstev tudi projektna dokumentacija z rešenimi detajli, i jo pripravijo strokovnjaki arhitekti. Projektna dokumentacija je tudi za naročnika zagotovilo tako za kakovost izvedbe kot za pridobitev ustrezne ponudbe za izvedbo del.

Če bomo vse stavbe obdali zgolj z dodatnim slojem izolacije in finalnega ometa, ne oziraje se na videz objekta, bomo uniči našo raznoliko stavbno dediščino, s tem pa tudi našo kulturno identiteto. O pomenu teh objektov za našo zgodovino je spregovorila tudi razstava leta 2013 v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje (MAO) Pod skupno streho: Moderne javne zgradbe iz zbirke MAO in drugih arhivov: »V javnih zgradbah lahko beremo bogato zgodovino arhitekturnih idej, idealov, ambicij in vizij. Obenem so neizčrpen vir za navdih, fantazije in sanje o arhitekturi prihodnosti. Kot vzorčni projekti so bile javne zgradbe pogosto priložnost za eksperiment, za uveljavljanje novih konceptualnih pristopov, konstrukcij, tehnologij in materialov. Javne zgradbe pričajo tudi o razvoju države in njenih institucij, govorijo o tem, na kakšen način ljudje živimo in delujemo kot organizirana skupnost, pričajo o bogastvu javnih storitev in skrbi za skupno dobro. Skozi arhitekturo javnih zgradb se razkriva razumevanje mesta kot kolektivno ustvarjenega življenjskega prostora, pa tudi odnos družbe do narave ...« (iz kataloga razstave, kustosi razstave: Matevž Čelik, Maja Vardjan, dr. Bogo Zupančič)

Energetska sanacija je priložnost, da naš skupni prostor in obstoječo arhitekturo celovito in ne le tehnično saniramo. Kakovostno oblikovan prostor ima poleg ohranjanja nacionalne identitete tudi visoko ekonomsko vrednost. To nenazadnje opredeljuje tudi nacionalni program za kulturo 2014–2017, sprejet kot resolucija v DZ novembra 2013.

Energetska sanacija je tudi priložnost zaposlitve za arhitekturno stroko, ki se od leta 2009 zaradi 70% zmanjšanja naročil in s tem plačil bori za preživetje. Ob tem poudarjamo, da vključevanje stroke v reševanje problematike prinaša celovite in trajnostne rešitve.

Arhitekturna stroka in širša javnost pričakujemo odgovornost vlade, ministrstev ter ostalih odgovornih (župani, ravnatelji, vodje investicij na Občinah …) do ohranjanja naše arhitekturne in s tem kulturne identitete.

Prosimo Ministrstvo za kulturo, da podpre napore arhitekturne stroke in ji pomaga v kriznih časih. Predlagamo, da Ministrstvo za kulturo v zvezi s problematiko energetske sanacije in s problematiko arhitekturne stroke organizira medresorsko usklajevanje, na katerem bi morali sodelovati:

- Ministrstvo za finance
- Ministrstvo za okolje in prostor
- Ministrstvo za infrastrukturo
- Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport
- Zbornica za arhitekturo in prostor (ZAPS)
- Zavod za kulturno dediščino Slovenije (ZVKDS)
- Strokovna skupine konservatorjev za arhitekturo 20. stoletja pri ZVKDS
- Zveza društev arhitektov Slovenije (ZDAS)
- Fakulteta za arhitekturo v Ljubljani (FA UL)
- Katedra za arhitekturo v Mariboru
- Muzej za arhitekturo in oblikovanje (MAO)
- Docomomo Slovenija

Ohranjajmo slovensko identiteto!

Zahvaljujemo se vam za vaš odgovor in vas lepo pozdravljamo.
Maja Ivanič, predsednica DAL in ZDAS

V vednost
- Anton Peršak, državni sekretar na MK
- ddr. Verena Vidrih Perko, v. d. generalne direktorice direktorata za kulturno dediščino na MK
- Judita Krivec Dragan, MK
- Barbara Žižič, MK
- Andrej Goljar, predsednik Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije
- Črtomir Remec, predsednik Inženirske zbornice Slovenije
- prof. dr. Aleš Vodopivec, Fakulteta za arhitekturo Univerze v Ljubljani, član strokovne skupine konservatorjev za arhitekturo 20. stoletja pri ZVKDS

Spoštovani člani Društva arhitektov Ljubljane (DAL) in ostali.

Na društvu se zavedamo, da se veliko slovenske arhitekture iz obdobja modernizma ruši ali prenavlja nekakovostno, brez pravih vizij in predvsem brez razumevanja in spoštovanja do tega arhitekturnega obdobja, ki predstavlja višek slovenske arhitekturne inovativnosti.

DAL ima kot strokovna stanovska organizacija določene pristojnosti, predvsem pa strokovno težo, s katero lahko posreduje pri naročnikih, investitorjih, arhitektih in ostalih projektantih, ali pomaga pri pospeševanju začasne in trajne spomeniške zaščite objektov, kot smo to skupaj z ZVKDS uspeli pri Cankarjevem domu v Ljubljani, ki je z našimi skupnimi zahtevami, udejstvovanjem in posredovanjem od novembra 2011 spomeniško zaščiten in razglašen za spomenik državnega pomena.

Obenem si prizadevamo, da bi skupaj z direktoratom za kulturno dediščino na Ministrstvu za kulturo RS ter z ZVKDSjem ustanovili ekspertno skupino za prenovo slovenske arhitekture iz obdobja modernizma. Veliko arhitektov in konservatorjev, ki se soočajo z nalogami prenove, je namreč izrazilo potrebo po strokovni podpori in svetovanju, tako pri začetnih pogovorih z velikokrat »agresivnimi« naročniki, ki želijo v hišo vnesti neprimerno ali preveč vsebine, in ki nimajo primernega odnosa do originalne arhitekture, kot kasneje pri samih arhitekturnih odločitvah o tem, kaj so kakovostni elementi hiše, ki jih je treba ohraniti, kaj pa se sme prenoviti, zamenjati, odstraniti …

Ker člani izvršnega odbora DALa žal nimamo celovitega pregleda in informacij nad prenovami v Sloveniji in Ljubljani, prosimo člane DALa in ostale arhitekte, strokovnjake s sorodnih področij in tudi širšo javnost, da nas na elektronski naslov drustvo.arhitektov.lj@siol.net ali po pošti (DAL, Karlovška 3, 1000 Ljubljana) obvestite, na katerih objektih in pri katerih projektih bi bilo potrebno strokovno posredovanje ali pomoč DALa.

Prav tako nam lahko sporočite, če je ogrožen kateri od vaših objektov ali imate sami projektantske probleme na kakšnem objektu, in vam bomo skušali v okviru DAL s strokovnjaki drugih področij pri tem pomagati.

Hvala in lep pozdrav v imenu IO DAL,

Maja Ivanič, predsednica DAL in ZDAS

V vednost:

- prof. mag. Peter Gabrijelčič, dekan Fakultete za arhitekturo v Ljubljani

- doc. Maruša Zorec, Fakulteta za arhitekturo v Ljubljani

- Metka Sitar, predstojnica katedre za arhitekturo Univerze v Mariboru

- Andrej Goljar, predsednik ZAPS

- Ana Struna Bregar, vodja Hiše arhitekture, ZAPS

- Nataša Koselj, Docomomo Slovenija

- Andrej Hrausky, direktor Galerije Dessa

- Matevž Čelik, direktor MAO

- Anja Planišček, Trajekt, Zavod za prostorsko kulturo

- Damjana Pečnik, direktorica direktorata za kulturno dediščino na Ministrstvu za kulturo RS

- Barbara Žižič, direktorat za kulturno dediščino na Ministrstvu za kulturo RS

- dr. Jelka Pirkovič, generalna direktorica Zavoda za kulturno dediščino Slovenije

- Danijela Tomšič, generalna konservatorka ZVKDS

- Boris Vičič, vodja območne enote Ljubljana Zavoda za kulturno dediščino Slovenije

- Tatjana Adamič, ZVKDS, OE Ljubljana

Psimo Samu Omerzelu, ministru za infrastrukturo in prostor

Spoštovani gospod minister Samo Omerzel,

na Zbornici za arhitekturo in prostor (ZAPS) ter Društvu arhitektov Ljubljane (DAL) in Zvezi društev arhitektov Slovenije (ZDAS) smo seznanjeni z javnim razpisom »Sofinanciranje operacij za energetsko sanacijo stavb v lasti lokalnih skupnosti« v okviru Operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007–2013, 6. razvojne prioritete »Trajnostna raba energije«. Po javno dostopnih podatkih je 101 kandidatom uspelo pridobiti zadostno število točk, ki bodo po predložitvi ustrezne dokumentacije pridobili sredstva za energetsko sanacijo objektov. Med njimi so v večini šole in vrtci.

V arhitekturni stroki podpiramo energetsko sanacijo stavb, saj ima izraba obstoječih stavb v smislu trajnostne gradnje vsekakor prednost pred novogradnjo. Vendar imamo kot stroka tudi dolžnost opozoriti na negativne posledice sanacije tistih objektov, ki predstavljajo našo stavbo dediščino. Razpis se nanaša na javne objekte, tudi tiste, ki so po mnenju stroke arhitekturno visoko kakovostni, čeprav nekateri še niso spomeniško zaščiteni. O pomenu teh objektov za našo zgodovino priča poleg ostalih razstav tudi trenutna v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje (MAO) Pod skupno streho: Moderne javne zgradbe iz zbirke MAO in drugih arhivov.

»V javnih zgradbah lahko beremo bogato zgodovino arhitekturnih idej, idealov, ambicij in vizij. Obenem so neizčrpen vir za navdih, fantazije in sanje o arhitekturi prihodnosti. Kot vzorčni projekti so bile javne zgradbe pogosto priložnost za eksperiment, za uveljavljanje novih konceptualnih pristopov, konstrukcij, tehnologij in materialov. Javne zgradbe pričajo tudi o razvoju države in njenih institucij, govorijo o tem, na kakšen način ljudje živimo in delujemo kot organizirana skupnost, pričajo o bogastvu javnih storitev in skrbi za skupno dobro. Skozi arhitekturo javnih zgradb se razkriva razumevanje mesta kot kolektivno ustvarjenega življenjskega prostora, pa tudi odnos družbe do narave ...« (iz kataloga razstave, kustosi razstave: Matevž Čelik, Maja Vardjan, dr. Bogo Zupančič)

Pomembnosti arhitekturne zapuščine se zaveda tudi Docomomo International, mednarodna neprofitna organizacija, ki se ukvarja z dokumentiranjem in varovanjem arhitekture modernega gibanja.

Vaš razpis se nanaša na javne objekte, ki so pomemben del naše kulturne dediščine in s tem zapuščine, ki smo jo dolžni ohraniti. Zato menimo, da je za izvedbo sanacij teh objektov potreben strokoven pristop z inovativnimi unikatnimi koncepti, ki ohranja arhitekturni nagovor stavbe. Z nestrokovnim pristopom pri dodajanju toplotno izolacijskega sloja na fasade se prvotna arhitektonska zasnova lahko uniči, kar se je zgodilo že z mnogimi stavbami, ki so jih energetsko sanirali brez načrtov.

V primeru stavbne dediščine je potrebno izvajati energetsko sanacijo v sklopu celostne prenove, pri kateri naj se natančno opredeli varovana lastnost posameznega objekta. Opredeljene lastnosti je potrebno v sklopu priprave projektne dokumentacije ohranjati oz. obravnavati tako, da le-te ne izgubijo svojih značilnosti. Stavbna dediščina iz obdobja slovenskega modernizma je zaradi uporabe materialov na fasadah, ki so vidni v vsej svoji pojavnosti (npr. vidni beton, opeka, kovina …), še posebej občutljiva.

Arhitekturne dileme energetske sanacije arhitekture iz obdobja novejše zgodovine smo kot stroka že zaznali, zato je DAL lansko leto organiziral odmevno okroglo mizo Energetska sanacija arhitekturne dediščine iz obdobja slovenskega modernizma.

Glede na javno dostopne podatke bi posebej opozorili, da je kar nekaj objektov, ki si zaslužijo posebno obravnavo, posebej bi omenili OŠ zbora Odposlancev Kočevje (arhitekt Jože Kregar) in OŠ Grm (arhitekta Mirko Kajzelj, Stane Kovič), obe stavbi sta vključeni v seznam Evidenca in valorizacija objektov slovenske moderne med leti 1945–70. Z namenom ohranjanja arhitekturne dediščine iz obdobja modernizma, je bila pri Zavodu za varstvo kulturne dediščine leta 2012 ustanovljena strokovna skupina konservatorjev za arhitekturo 20. stoletja, ki lahko vedno poda strokovne nasvete glede posegov v določeno stavbo.

Kot stroka smo dolžni opozoriti tudi na vsebino razpisa, posebej v delu, ki projektne dokumentacije ne priznava kot upravičen strošek. Vsak poseg v prostor, tudi v stavbe, mora biti strokovno načrtovan, tako tehnično kot arhitekturno, saj gre za naše skupno javno dobro. Zato mora biti v razpisih pogoj za pridobitev sredstev tudi projektna dokumentacija z rešenimi detajli. Projektna dokumentacija je za naročnika zagotovilo tako za kakovost izvedbe kot za pridobitev ustrezne ponudbe za izvedbo del.

Energetska sanacija je priložnost, da naš skupni prostor in obstoječo arhitekturo celovito in ne le tehnično saniramo. Kakovostno oblikovan prostor ima poleg ohranjanja nacionalne identitete tudi visoko ekonomsko vrednost. To nenazadnje opredeljuje tudi nacionalni program za kulturo, ki ga pripravljajo na Ministrstvo za kulturo RS.

Arhitekturna stroka in širša javnost pričakujemo odgovornost Ministrstva za infrastrukturo in prostor ter ostalih odgovornih (župani, ravnatelji, vodje investicij na Občinah …) do ohranjanja tistih vrednot, ki so pomemben del naše zgodovine, zato predlagamo, da se o zgoraj navedeni problematiki ustanovi delovna skupina s predstavniki:

-          Ministrstva za infrastrukturo in prostor

-          Ministrstva za kulturo

-          Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport

-          Zbornice za arhitekturo in prostor (ZAPS)

-          Zavoda za kulturno dediščino Slovenije (ZVKDS)

-          Strokovne skupine konservatorjev za arhitekturo 20. stoletja pri ZVKDS

-          Zveze društev arhitektov Slovenije (ZDAS)

-          Fakultete za arhitekturo v Ljubljani (FA UL)

-          Katedre za arhitekturo v Mariboru

-          Muzeja za arhitekturo in oblikovanje (MAO)

-          Docomomo Slovenija

Skupina bi iz seznama objektov, ki so pridobila sredstva za energetsko sanacijo, preverila, kateri spadajo med pomembne predstavnike naše arhitekturne dediščine in jih je potrebno ohraniti v izvorni zasnovi. Pri teh objektih bi predlagali posebno strokovno obravnavo nameravanih sanacijskih ukrepov.

Žal ima Slovenija, za razliko od ostalih evropskih držav, formalno spomeniško zaščitene predvsem starejše objekte. Kar pa ne pomeni, da lahko našo novejšo stavbo dediščino prepustimo uničevanju. Ob tem naj spomnimo na rušitev hotela Prisank v Kranjski Gori. Je dokaz, da razpolaganja z našo skupno dediščino ne smemo prepustiti le lokalnim skupnostim in izvajalcem del. Zlasti je to nedopustno na projektih, ki se izvajajo s sofinanciranjem države.

Ohranjajmo slovensko identiteto!

Lep pozdrav v imenu izvršnega odbora DAL!

Maja Ivanič, predsednica DAL in ZDAS

Petra Paškulin, arhitektka, članica DAL

V vednost

- mag. Alenka Bratušek, predsednica vlade RS

- dr. Jernej Pikalo, minister za izobraževanje, znanost in šport RS

- dr. Uroš Grilc, minister za kulturo RS

- akad. Jože Trontelj, predsednik Akademije znanosti in umetnosti

- dr. Radovan Stanislav Pejovnik, rektor Univerze v Ljubljani

- Špela Spanžel, v. d. generalne direktorice Direktorata za kulturno dediščino na MK RS

- dr. Jelka Pirkovič, generalna direktorica Zavoda za kulturno dediščino Slovenije

- Daniela Tomšič, generalna konservatorka ZVKDS
- Boris Vičič, vodja območne enote Ljubljana Zavoda za kulturno dediščino Slovenije (ZVKDS)

- strokovna skupina konservatorjev za arhitekturo 20. stoletja pri ZVKDS

- Andrej Goljar, predsednik Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije

- Črtomir Remec, predsednik Inženirske zbornice Slovenije

- prof. Peter Gabrijelčič, dekan Fakultete za arhitekturo Univerze v LJ

- izr. prof. dr. Metka Sitar, predstojnica katedre za arhitekturo in prostor Univerze v MB

- prof. dr. Aleš Vodopivec, Fakultete za arhitekturo Univerze v LJ, član strokovne skupine konservatorjev za arhitekturo 20. stoletja pri ZVKDS

- izr. prof. Maruša Zorec, Fakultete za arhitekturo Univerze v LJ, član strokovne skupine konservatorjev za arhitekturo 20. stoletja pri ZVKDS

- Matevž Čelik, direktor Muzeja za arhitekturo in oblikovanje

- dr. Maja Simoneti, Inštitut za politike prostora

- predsedniki društev arhitektov: Maribor, Celje, Primorska, Obala, Pomurje, Dolenjska in Bela Krajina, Domžale

- Nataša Koselj, Docomomo Slovenija

- Suzana Simič, predsednica Društva krajinskih arhitektov

Pismo Danieli Tomšič, generalni konservatorki na ZVKDS

Spoštovani!

17. aprila 2012 smo od arhitektke Majde Kregar iz arhitekturnega biroja Ambient iz Ljubljane prejeli obvestilo, da so se nanjo obrnili odgovorni z Mestne občine Kranj, ker nameravajo zamenjati okna na stavbi OLO, ki jo je leta 1958 zasnoval prof. Edvard Ravnikar. Predlog zamenjave oken je naredilo podjetje Jelovica okna, d.o.o., oz. njihov komercialist Lovro Demšar, inž. lesarstva, in sicer predlaga suhomontažno zamenjavo s tipskimi okenskimi okviri.

Ker je stavba OLO zaščitena kot spomenik državnega pomena, za katero je bil narejen tudi konservatorski načrt, je potrebno vse prenovitvene posege, tudi obnovo fasadnih zasteklitev, izvajati v skladu s protokolom spomeniškega varstva in s konservatorskim načrtom. Oken torej ni mogoče zamenjati s tipskimi proizvodi, temveč jih je potrebno rekonstruirati. Arhitektka Majda Kregar in ZVKDS Kranj so odgovorne na Mestni občini Kranj o tem tudi že obvestili.

V želji, da bi se odločitve o prenovitvenih posegih v spomenike državnega pomena sprejemale strokovno in pravočasno, vas prosimo, če bi lahko odgovornim na Mestni občini Kranj tudi z vaše strani poslali opozorilo, da brez soglasja ZVKDS ne morejo posegati v spomenik državnega pomena.

Od renomiranega podjetja Jelovica oz. od izbranega izvajalca pa tako arhitekturna kot spomeniško varstvena stroka pričakuje, da se bo strokovno in vestno spoprijel z izzivom konservatorske rekonstrukcije oken in tako s svojim strokovnim znanjem in tehnologijami pomagal ohraniti našo kulturno dediščino.

Hvala in lep pozdrav,

Maja Ivanič,

predsednica Društva arhitektov Ljubljane (DAL) in predsednica Zveze društev arhitektov Slovenije (ZDAS)

Dodajamo del teksta prof. dr. Aleša Vodopivca, ki je bil objavljen v zborniku 20. stoletje: arhitektura od moderne do sodobne: vodnik po arhitekturi, Ljubljana: Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, 2001

ZGRADBA OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA
… Dvoranska zgradba Mestne občine v Kranju je bila že v šestdesetih letih ocenjena kot »najbolj prevratni dosežek petdesetih let in hkrati kvaliteten vrh tega časa«¹, danes pa nedvomno pomeni najvidnejše arhitekturno delo slovenskega modernizma. Obenem je ta objekt tudi najboljša ilustracija Ravnikarjevih arhitekturnih nazorov ...

¹ Nace Šumi, Dve razstavi slovenske moderne arhitekture, Sinteza, št. 10-11, Ljubljana 1968, str. 10

V vednost

- Mohor Bogataj, župan Mestne občine Kranj

- dr. Jelka Pirkovič, generalna direktorica Zavoda za kulturno dediščino Slovenije

- Damjana Pečnik, direktorica direktorata za kulturno dediščino na Ministrstvu za kulturo RS

- Gojko Zupan, direktorat za kulturno dediščino na Ministrstvu za kulturo RS

- Nika Leben, ZVKDS Kranj

- Nataša Koselj, Docomomo Slovenija

- Zdenka Kogej, Služba za zaščito in reševanje ter tehnične zadeve, Mestna občina Kranj

- Robert Kupec, direktor Jelovica okna, d.o.o.

- Majda Kregar, arhitektka

Pismo Danieli Tomšič, generalni konservatorkia ZVKDS

Spoštovani!

V lanskem letu, 3.11.2011, je Društvo arhitektov Ljubljane (DAL) na pobudo direktorja reaktorja TRIGA, dr. Luke Snoja, posredoval na Institut Jožef Stefan (IJS) dopis v zvezi s pomenom stavbe Reaktorja v Podgorici, ki je delo arhitekta Otona Jugovca.

Namen pisma je bil opozoriti na pomen visoke arhitekturne vrednosti stavbe in obenem tudi na pomen njene vsebine, ki je vse do danes ostala enaka prvotni, kar pri ev. prenovi omogoča boljše možnosti za ohranjanje originalnih arhitekturnih kvalitet stavbe.

Na DALu smo zaskrbljeni, ker se medtem, tudi z vednostjo in s soglasjem vašega zavoda, pripravljajo projekti za dograditev in prenovo dela kompleksa. Zaradi specifične urbanistične in arhitekturne zasnove stavbe predlagamo, da projekte za omenjene posege, kot tudi projekte za vse morebitne nadaljnje prenove stavbe, vedno obravnava strokovna skupina konservatorjev za arhitekturo 20. stoletja, ki jo je ustanovil vaš zavod.

Obenem predlagamo in prosimo, da bi strokovna skupina konservatorjev za arhitekturo 20. stoletja pregledala tudi vse ostale projekte energetskih sanacij ostale stavbne dediščine 20. stoletja, še posebej, kadar energetska sanacija posega v prenovo fasad. Strokovna komisija bi lahko za vsak primer posebej presojala smiselnost načrtovanih posegov in predvsem sprememb.

Ponovno poudarjamo, da gre za zelo specifični jezik arhitekture 20. stoletja, zato bi poleg dodatnega izobraževanja vaših strokovnjakov in arhitektov prosili še za razširjen strokovni pogled na predvidene posege v to dediščino.

Lep pozdrav,

Maja Ivanič, predsednica ZDAS in DAL

V vednost

- Damjana Pečnik, v.d. generalne direktorice direktorata za kulturno dediščino na Ministrstvu za izobraževanje, znanost, kulturo in šport RS

- dr. Luka Snoj, univ. dipl. fizik, vodja reaktorja TRIGA

- dr. Eva Sapač, predsednica strokovne skupine konservatorjev za arh. 20. stol., ZVKDS OE Maribor

- Maruša Zorec, Fakulteta za arhitekturo v Ljubljani

100 DEL SLOVENSKE MODERNE ARHITEKTURE 20. STOLETJA (1900-1980)

25.01.2011 - 25.02.2011, Galerija Kresija

Organizator in kurator: dr. NATAŠA KOSELJ

Soorganizator: REVIJA AB in DAL

Docomomo Slovenia_100 je znanstvena monografija, ki je izšla v koprodukciji Docomomo Slovenija in revije ab leta 2010 v slovenskem in angleškem jeziku. Uvodnim člankom priznanih slovenskih strokovnjakov s področja arhitekturne zgodovine sledi katalog 100. del slovenske moderne arhitekture 20. stoletja (1900-1980), na koncu so seznami razporeditev glede na avtorja, tipologijo in regijo. Izbor del temelji na Docomomovih kriterijih vrednotenja in selekcije, ki se začenja po secesiji in končuje s 30 letno distanco.

15.11.2012, Galerija Kresija

moderator: MAJA IVANIČ

gosti: MARUŠA ZOREC, PETER ŽARGI, TATJANA ADAMIČ (ZVKDS), dr. MARJANA ŠIJANEC ZAVRL (ZRMK), TOMAŽ ŠKERLEP (ZRMK)

Z nestrokovnim pristopom pri dodajanju toplotno izolacijskega sloja na fasade lahko uničimo arhitekturni nagovor stavb. Žal se v praksi arhitektura iz obdobja novejše zgodovine prenavlja večinoma brez nadzora in vodstva arhitektov.

Problem energetske sanacije je lahko izziv tako za arhitekte kot za spomeniško varstvo. In tudi za izvajalce.

10.07.2012

Spoštovani kolegi! Kot veste, si na DALu ves čas prizadevamo za ohranitev in primerno obnovo/prenovo slovenske arhitekture 20. stoletja. Zato vas želimo obvestiti, da je generalna konservatorka Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ga. Daniela Tomšič – tudi na pobudo Društva arhitektov Ljubljane – imenovala Strokovno komisijo konservatorjev za arhitekturo 20. stoletja.

Predsednica komisije je dr. Eva Sapač, ZVKDS OE Maribor. Ostali člani, med katerimi sta tudi dva arhitekta, pa so:

Tatjana Adamič, ZVKDS OE Ljubljana

Jovo Grobovšek, ZVKDS OE Novo Mesto

mag. Nika Leben, ZVKDS OE Kranj

Mitja Mozetič, ZVKDS OE Nova Gorica

Nina Nahtigal, ZVKDS OE Maribor

Jasna Svetina, ZVKDS OE Nova Gorica

prof. dr. Aleš Vodopivec, Fakulteta za arhitekturo v Ljubljani

Maruša Zorec, Fakulteta za arhitekturo v Ljubljani

Katja Zajko, ZVKDS OE Piran

mag.Gojko Zupan, Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport

Strokovna skupina je imenovana za vrednotenje arhitekture 20. stoletja in za koordiniranje strokovnega dela pri njenem varovanju. Cilj imenovanja skupine je zagotavljanje enotne varstvene metodologije za vrednotenje in za usmerjanje posegov v objekte kulturne dediščine.

Spoštovani kolegi, pozivamo vas, da nas čim bolj ažurno obveščate o eventualnih neprimernih namerah ali posegih v arhitekturo 20. stoletja. Informacije bomo posredovali tako strokovni skupini konservatorjev kot lokalni enoti ZVKDS, ob tem pa v okviru pristojnosti društva poskušali pisno posredovati pri naročnikih in projektantih. Upamo, da bomo skupaj ohranili in zaščitili čim več slovenske arhitekture modernizma!

IO DAL

DAL je na ZVKDS poslal pobudo za ustanovitev strokovne komisije za valorizacijo javnega stavbnega fonda, posebej fonda šolskih zgradb. V arhitekturni in spomeniški stroki smo zaznali problematiko v zvezi z razpisi za energetsko sanacijo stavb, ki zaradi nestrokovnih pristopov (neobvezujoča projektna dokumentacija PZI) in strokovno pomanjkljivih razpisov povzroča uničevanje stavbne dediščine, še zlasti stavbnega fonda iz obdobja modernizma in sodobne arhitekture, zaradi česar izgubljamo kulturno dediščino in identiteto.

DAL se zavzema za ohranjanje kakovostne stavbne dediščine, še posebej iz obdobja modernizma. To danes ogroža enoumna energetska sanacija, ki vse stavbe, ne glede na originalno pripovednost pročelja – vidni betoni, vidna opeke, kamen, kovina, strukture, konstrukcije … – obravnava z enakimi merili in kriteriji – čim nižji stroški sanacije za čim višji energetski prihranek. Rezultat te formule je prekrivanje vseh pročelij s 15 cm toplotno izolacijo in zaključnim ometom. In s tem izgubljanje stavbne dediščine in kulturne identitete.

DAL je na slabosti razpisov, ki uničujejo stavbno dediščino, opozoril Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport ter Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, kjer pripravljajo razpise za podelitev evropskih sredstev za energetsko sanacijo. Ministrstva se izgovarjajo na evropske direktive glede tehničnih zahtev, ob tem pa ne upoštevajo evropskih direktiv po ohranjanju stavbne dediščine in kulturne identitete. Za koordinacijski sestanek smo zaprosili tudi ministra za kulturo. Priloženo pismo smo naslovili tudi na župane slovenskih občin.

DAL predlaga:

- da razpisi zahtevajo, da je za vse posege na fasado potrebno pripraviti PZI projektno dokumentacijo s fotografijami obstoječega stanja in detajlnimi načrti prenove

- v komisijah za odobritev sredstev morajo biti prisotni arhitekti, ki bodo ocenjevali PZI dokumentacije

DAL si ves čas svoje delovanja skozi akcije, razstave, dopise in pozive zavzeto prizadeva za ohranitev in primerno obnovo ali prenovo slovenske arhitekture 20. stoletja. Slovenski modernizem je najbolj inovativno obdobje slovenskega arhitekturnega ustvarjanja, ki ga danes občuduje, obiskuje in raziskuje ves strokovni svet.

Z aktivnostmi na tem področju se je društvo pričelo bolj intenzivno ukvarjati leta 1999, in sicer s pobudo za ohranitev Učnih delavnic arhitekta Savina Severja. Na podlagi te iniciative sta leta 2001 izšla katalog in plakat Evidenca 1945-70, ki so ju ustvarili Tina Gregorič, Nataša Koselj, Maruša Zorec in Vojteh Ravnikar. Na podlagi kataloga pa je kasneje na pobudo Tine Gregorič nastala tudi internetna stran Evidenca.

Na pobudo DAL, Mihe Dešmana, Maruše Zorec in Janeza Koželja sta bili leta 2004 in 2005 organizirani akciji Arhitekturna dediščina 20. stoletja. V obeh akcijah so arhitekti izbrali 50 hiš iz obdobja modernizma in jih evidentirali s tablicami. Leta 2008 je DAL v galeriji Kresija organiziral tudi razstavo Preteklost za prihodnost, ki je prikazala 100 izbranih hiš in njihovo tedanje stanje. Kljub evidentiranju so bile nekatere hiše naknadno porušene, neprimerno prezidane, uničene. Ne le zaradi neozaveščenih investitorjev, tudi zaradi nevednih arhitektov.

Spoštujmo našo stavbno dediščino, saj tako ohranjamo lastne kulturne korenine in identiteto!