Dogodek

Pregledna bienalna razstava članov Društva arhitektov Ljubljane Arhitektura inventura 2023_2024

Odprtje

petek, 21. februar 2025, ob 20.00, Cankarjev dom, Velika sprejemna dvorana

Trajanje

21. februar – 16. marec 2025, Cankarjevega doma, Velika sprejemna dvorana

Arhitektura inventura je tradicionalna bienalna pregledna razstava članov Društva arhitektov Ljubljane. Letošnja, dvanajsta po vrsti, ki bo med 21. februarjem in 16. marcem 2025 ponovno na ogled v Veliki sprejemni dvorani Cankarjevega doma, bo predstavila prerez snovanja članov Društva v zadnjih dveh letih. Na razstavi bo več kot sto avtorjev pokazalo 117 arhitekturnih in 8 študentskih projektov, od urbanističnega načrtovanja do arhitekturnih zasnov in prenov javnih zgradb, večstanovanjskih stavb, enodružinskih hiš in interjerjev, pa tudi projekte grafičnega in industrijskega oblikovanja ter pisanje o arhitekturi. 

Arhitektura inventura je najobširnejši pregled arhitekturnega delovanja v naši državi, saj je Društvo arhitektov Ljubljane, ki predseduje tudi Zvezi društev arhitektov Slovenije, k sodelovanju ponovno povabilo tudi arhitekte iz drugih slovenskih društev ter gostujoče projekte natečaja Europan Celje in izbralo osem projektov študentov Fakultete za arhitekturo v Ljubljani.

Med razstavo bodo ob razstavnem prostoru potekala arhitekturna predavanja in okrogle mize pod skupnim naslovom Nova torišča.

Spremljevalni program je pripravila in vodi Ajda Bračič.

Sodobno samograditeljstvo

Sreda, 26. 2. 2025, ob 17. uri

Anja Trobec

Vid de Gleria; STRIP Lab

Jernej Markelj; AaJM+

Stanovanja, soseske

Sreda, 5. 3. 2025, ob 17. uri

Boris Matić; Scapelab

Aleksander Lužnik; NAVA Arhitekti

Boštjan Vuga; Sadar+Vuga

Arhitekturne preobrazbe

Sreda, 12. 3. 2025, ob 17. uri

Maruša Zorec, Arrea arhitektura

Matej Gašperič, Biro Gašperič

Matjaž Bolčina, ARP studio

Študenti: Maja Julijana Šket, Matic Hlede, Petra Zoubek

Udeležba na vsakem izmed treh dogodkov (predavanje / okrogla miza) je akreditirana s po eno (1) kreditno točko - sklop B, Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije. 

SPOROČILO ZA MEDIJE

FOTOGRAFIJE

Prijave na prestižno mednarodno nagrado za inovativne opečne arhitekturne projekte Brick Award so uradne odprte. Ne zamudite priložnosti, da vaš opečni projekt zasije na svetovnem prizorišču.

Prijavno obdobje za Brick Award 26 se je pričelo 25. novembra 2024 in traja do 9. marca 2025. Prijava in sodelovanje sta popolnoma brezplačni!

Udeležence naprošamo, da izpolnijo spletni obrazec, ki vsebuje osnovne podatke o projektu, kratko informativno besedilo z opisom projekta ter naložijo slike in načrte projekte. Z oddajo informacij udeleženci soglašajo s prijavo in kasnejšimi objavami projekta.

Več informacij in prijavni obrazec najdete na spletni strani Wienerberger.

Vse aktualne novice bodo objavljene na socialnih omrežjih LinkedIn, Facebook in Instagram.

Vabimo vas k prijavi arhitekturnih projektov na festival Odprte hiše Slovenije (OHS) 2025, ki bo potekal od 11. do 13. aprila.

Festival bo letos med 11. in 13. aprilom že šestnajstič odprl vrata sodobne slovenske arhitekture po vsej državi. 

Namen festivala je skozi osebno izkušnjo približati vrednote kakovostne arhitekture in spodbuditi aktivno vključevanje v dialog o grajenem prostoru. 

Festival povezuje stroko z različnimi deležniki in omogoča avtorjem, da svoje delo predstavijo širši javnosti.

Prijave projektov potekajo do 2. februarja 2025 na povezavi.

Podatke o konceptu in poteku festivala ter navodila za prijavo, najdete tukaj.

Za vsa dodatna vprašanja lahko pišete na info@odprtehiseslovenije.org.

Vabljeni k sodelovanju!

Slovenski paviljon na 19. mednarodni arhitekturni razstavi La Biennale di Venezia, ki bo odprta od 10. maja do 23. novembra 2025 v Benetkah, bosta zasnovala arhitekta Ana Kosi in Ognen Arsov iz arhitekturnega biroja KIP (Kosi in partnerji).

Projekt je bil izbran na odprtem pozivu, ki ga je Muzej za arhitekturo in oblikovanje (MAO) kot delegirana ustanova objavil 8. avgusta 2024. Na poziv je prispelo štirinajst predlogov, ki jih je nato pregledala in ocenila strokovna komisija v sestavi: Zaš Brezar, krajinski arhitekt, glavni urednik platforme Landezine; Eva Gusel, arhitektka in arhitekturna kritičarka; Luka Murovec, arhitekt in umetnik; Boštjan Vuga, arhitekt, predsednik upravnega odbora Sklada arhitekta Jožeta Plečnika, in Maja Vardjan, direktorica MAO, komisarka slovenskega paviljona.

Slovenski paviljon izpostavlja mojstrske tehnike in veščine gradnje kot ključni in nenadomestljivi del arhitekturne produkcije.

Razvoj umetne inteligence, 3D tiskanje objektov, robotizacije gradnje ter težnj po uniformiranosti in prefabrikaciji gradbenih elementov danes stremi k odstranitvi nepredvidljivega človeškega faktorja iz procesa gradnje. In vendar je ta razvoj razkril tudi pomanjkljivosti mehanizacije in pokazal, koliko znanja se skriva v dejavnostih in poklicih, ki običajno veljajo za zgolj ročne in fizične. To potrjuje tudi realna slika gradbene industrije v Sloveniji in širše v Evropi, ki kaže, da sta kakovost in razvoj grajenega okolja še vedno močno odvisna od znanja mojstrov na gradbišču. Ti so tisti, ki znajo stvari dobro, strokovno narediti. Vrsta njihovih veščin, ki bistveno prispevajo k prevodu načrta v kakovostno arhitekturo, je nujna za materializacijo objektov.

Avtorja paviljona osvetljujeta znanje mojstrov kot ključno inteligenco v procesu gradnje. Njun namen je pokazati na pomembno razmerje med arhitekturnim snovanjem in mojstrstvom na gradbišču.

V slovenskem paviljonu bo razstavljena skupina totemov, ki bodo skonstruirani in izvedeni kot fizični manifest mojstrskega znanja in veščin. Totemi bodo končni produkt eksperimentalnega procesa, ki bo raziskoval razmerje arhitekt – mojster – arhitektura.

Osrednja tema letošnjega beneškega bienala, ki ga kurira italijanski arhitekt in inženir Carlo Ratti, vodja arhitekturnega biroja CRA – Carlo Ratti Associati ter direktor laboratorija Senseable City Lab na inštitutu MIT (Massachusetts Institute of Technology), se osredotoča na projekte, ki se lotevajo aktualnih problematik današnjega časa. Rattijev pomenljivi naslov, ki ga je izbral za bienale, Intelligens, je univerzalen in povezan s pojmom inteligence, pri čemer z zadnjim zlogom, gens – beseda v latinščini pomeni ljudje – nakazuje njegov širši pomen. Carlo Ratti izpostavlja različne definicije in oblike inteligence, ki niso omejene le na danes prevladujoči pojem umetne inteligence, saj poziva k njeni globlji, širši in bolj vključujoči opredelitvi.

VEČ