Festival Odprte hiše Slovenije bo v septembru odprl vrata arhitekture, ki gradi skupnost!

Največji arhitekturni festival kakovostnih ureditev, nepremičnin in arhitekture, Odprte Hiše Slovenije (OHS), se bo letos odvijal med 17. in 19. septembrom po vsej Sloveniji. Festival odpira vrata dobre arhitekture že dvanajstič zapored. Na ogled bodo izbrani zasebni in javni objekti ter prostorske ureditve, ki jih je izbrala strokovna žirija. Tema letošnjega dogodka je »ARHITEKTURA GRADI SKUPNOST«.

Odprte hiše Slovenije so arhitekturno središče za spodbujanje trajnostnega načrtovanja in razumevanja arhitekture v vsakdanjem življenju. Povezujejo različne strokovnjake na področju načrtovanja, gradnje in prenove stavb, notranje opreme, zelenih tehnologij in trajnostnega razvoja. Zavzemajo se za odgovorno ravnanje s prostorom z uporabo trajnostnih materialov ter za vključujoče sobivanje, ki združuje trajnostnost in estetiko. OHS vabijo slehernika, da vstopi v odlično arhitekturo.

Festival, ki je namenjen najširši javnosti, letos ponuja pester izbor novih, prenovljenih in zanimivih stavb, ki si jih bomo ogledali pod strokovnim vodstvom arhitektov, lastnikov in uporabnikov. Vstopili bomo v stavbe, v katere drugače ne moremo vstopiti.

Letošnja tematika festivala Arhitektura gradi skupnost posebej opozarja na vlogo kakovostno oblikovanega javnega prostora in arhitekture za življenje in oblikovanje skupnosti. Javni in skupen prostor izobraževalnih, kulturnih, rekreacijskih stavb, turističnih in poslovnih objektov, stanovanj in parkov predstavlja nevidno tkivo, ki družbo povezuje, gradi in ohranja vrednote, ki vsem nam omogoča vključenost in enakopravnost. Kakovostno načrtovan prostor vpliva dobro počutje, zdravje, varnost in socializacijo ljudi. Eden od ciljev festivala je tudi izmenjava znanja in navezovanje stikov s strokovnjaki s področja arhitekture, gradnje in oblikovanja prostorov, ki bodo sodelovali pri ogledih objektov.  Poleg zasebnih objektov bo letos na festivalu tudi več strokovnih vodenj, ki bodo za vse obiskovalce brezplačna.

Danes je še posebej pomembno, da razumemo pomen kakovostno grajenega prostora, ki razvija estetske in funkcionalne standarde bivalne kulture v sozvočju z najsodobnejšo tehnologijo, z okoljem in podnebnimi spremembami.

Tudi pobuda Evropske komisije »Novi evropski Bauhaus« za pospešitev zelene preobrazbe postavlja arhitekturo in arhitekte v ospredje prehoda v bolj trajnostno gospodarstvo in družbo.

Celoten program festivala si lahko ogledate na spletni strani OHS. Prijave so za vse oglede obvezne.

Število mest je omejeno. Ogledi se bodo izvajali pod PCT pogoji. Vljudno vabljeni!

Spoštovane kolegice in kolegi.

Vabimo vas na okroglo mizo Ostati ženska v poklicu: Izzivi arhitektk in inženirk, ki jo v sredo, 8. septembra 2021, ob 17. uri na vrtu Plečnikove hiše, Karunova 4 v  Ljubljani organizira delovna skupina ZAPS »Ženske v arhitekturi«.

Z vabljenimi vizionarkami želijo arhitektke in inženirke osvetliti svoje poklicne in življenske izzive, predvsem v luči izkušenj in spodbud cenjenih strokovnjakinj, dr. Eve Boštjančič, mag. Violete Bulc, dr. Alenke Rebula, dr. Renate Salecl in mag. Špele Videčnik.

Okroglo mizo bo povezovala arhitektka Maja Vardjan.

Delovna skupina ZAPS – Ženske v Arhitekturi se osredotoča na podporo ženskam v stroki in arhitekturnem poklicu kot celoti. Raje kot na razlikovanje se osredotoča na sodelovanje in dopolnjevanje spolov.

Arhitekt Matevž Čelik je v pogovoru izrazil iskreno priznanje ženskam:

»Drage dame. Nam moškim lahko date veliko lekcij. Boljše od nas ste pri motiviranju in navduševanju članov v ekipah, bolje znate oceniti svoje meje, bolje znate voditi, tako da druge postavljate v ospredje, ne sebe ... in še veliko drugega.«

Okrogla miza je del mednarodnega projekta Yes, we plan! pod okriljem Erasmus, del evropske mreže Women in Architecture in sestavni del posebne številke revije AB – Arhitektov Bilten.

Več na spletni strani www.zaps.si

Program

Vljudno vabljeni!

Letošnja podelitev Plečnikovih odličij je potekala 7. junija 2021 v Mestnem muzeju.

Število prisotnih na dogodku je bilo, zaradi ukrepov vlade ob epidemiji covid-19, zelo omejeno.

Posnet je bil video prireditve,ki je dostopen na povezavi:

https://drive.google.com/file/d/1AHr49X05u648lrwY5Z0H0r2OdC5hXLuM/view?usp=sharing

Vabljeni k ogledu!

Sklad arhitekta Jožeta Plečnika je v ponedeljek, 7. junija 2021, razglasil prejemnike najvišjih strokovnih priznanj na področju sodobne arhitekturne ustvarjalnosti v Sloveniji. Strokovna komisija je soglasno podelila Plečnikovo nagrado in štiri Plečnikove medalje. 

Plečnikovo nagrado prejmejo Tomaž Krušec, Lena Krušec, Vid Kurinčič, Zala Likavec Perovšek, Ana Kučan in Luka Javornik za Tržnico Ptuj. 

Plečnikovo medaljo za realizacijo prejmejo Maruša Zorec, Ana Merklin, Uroš Rustja, Martina Tepina za Zavod za gluhe in naglušne, Ljubljana. 

Plečnikovo medaljo za pomembno delo s področja arhitekturne teorije, kritike in strokovne publicistike prejme Petra Čeferin za knjigo The Resistant Object of Architecture. Lacanian Perspective.

Plečnikovo medaljo za prispevek k bogatitvi arhitekturne kulture prejmeta Jurij Kobe, Maja Kovačič za Prenovo mežnarije in stalno postavitev razstave na Svetem Urhu pri Ljubljani.  

Plečnikovo medaljo za prispevek k bogatitvi arhitekturne kulture prejme Skupina Nonument  / Nonument Group : Neja Tomšič, Miloš Kosec, Martin Bricelj Baraga in Nika Grabar.

Študentsko Plečnikovo priznanje prejme Rok Primažič za magistrsko delo STRUKTURE SOBIVANJA, projektna študija tipologije ljubljanskih študentskih domov, povezanih z mestom. 

Plečnikova odličja so osrednje javno in najvišje strokovno priznanje slovenskim avtorjem za vrhunske stvaritve, nastale v zadnjih petih koledarskih letih v Sloveniji ali tujini, na področju arhitekture, urbanizma, krajinske arhitekture ali notranje opreme.

Sklad arhitekta Jožeta Plečnika letno podeljuje tri vrste odličij: Plečnikova nagrada je osrednje in najpomembnejše odličjeza najkakovostnejšo arhitekturno realizacijo slovenskega avtorja. Plečnikovo medaljo podeljujejoza aktualno realizacijo ali delo s področja arhitekturne teorije, kritike in strokovne publicistike  ali za prispevek k bogatitvi arhitekturne kulture. 

Spodbuda za kakovostno delo je prepoznana v Študentskem priznanju. 

Ob tej priložnosti bo izdan katalog v slovenskem in angleškem jeziku. 

Razstava del vseh prejemnikov  Plečnikovih odličij 2021 bo potekala v javnem prostoru, in sicer bo na ogled v mestni galeriji na prostem na Gallusovem nabrežju ob Ljubljanici od 7. junija 2021 dalje. 

Podrobnejša razstava projekta, nagrajenega z letošnjo Plečnikovo nagrado, bo od 9. junija na ogled v Galeriji DESSA, Židovska steza 4.

Tam bo v sredo, 9. junija 2021, ob 19. uri predavanje nagrajenih avtorjev, arhitektov iz biroja ARK arhitektura.

POROČILO STROKOVNE ŽIRIJE

Vsakoletna Plečnikova nagrada za arhitekturne dosežke je v profesionalnem življenju slovenskih arhitektov in arhitektk poseben, težko pričakovan dogodek. Je najpomembnejša strokovna nagrada za arhitekturo na državni ravni. Obenem pa je to tudi priložnost za neke vrste zapik, ko se poleg primerjave posameznih arhitekturnih dosežkov in podelitve nagrad, v smislu strokovnega dialoga in refleksije, zajame sapo in pogleda, kje smo in v kakšnem stanju je sodobna arhitekturna produkcija.

Dogodek podelitve Plečnikovih nagrad lahko vidimo zgolj kot instrument nagrajevanja arhitektov in arhitektk, vendar je v resnici mnogo več – z nagradami, z delom strokovne žirije, s spremljajočimi dogodki, s prisotnostjo v medijih, z razstavami in dialogom, ki se ob tem vzpostavlja, se opozarja na splošno pomembnost arhitekture in obenem poudarja njene ključne strokovne vrednote. Te se vsako leto tudi znova premisli in kontekstualizira glede na stanje, ki določa našo družbeno realnost tu in zdaj.

Izbrani, nagrajeni projekti in dosežki so seveda v prvi vrsti priznanje arhitektom in arhitektkam, a obenem pomenijo še marsikaj drugega. So točke, na katere se lahko opira bodoča arhitekturna produkcija, so zgled za naročnike, investitorje, tako zasebne kot državne in občinske, in s tem seveda tudi njihovo priznanje, saj je vsaka arhitektura v resnici tudi plod dela in ambicije posameznega naročnika ter njegove sposobnosti, da s projektantom vzpostavi produktivni projektni dialog, ki je ključen za uspešnost končnega rezultata vsakega projekta.

Ko govorimo o arhitekturi, ne govorimo samo o zgrajenih objektih, temveč tudi o urbanističnih ureditvah, o krajinski arhitekturi, interierju, oblikovanju, pa tudi o neprojektantskih prispevkih, ki bogatijo arhitekturno kulturo, kot so razstave, strokovna publicistika, arhitekturna teorija in kritika, na splošno torej širši razmislek o vlogi in pomenu delovanja v prostoru. Šele v tem celostnem spektru lahko dosežki in nagrade delujejo kot svojevrstno in objektivno ogledalo posegom v prostoru, arhitekturnim natečajem, izobraževalnim procesom, delovanju strokovnih institucij, pa tudi splošnim pogojem dela, politiki in zakonodaji, v katerih je arhitektura primorana delovati.

Plečnikova nagrada je tudi spomin in opomin na izjemno poslanstvo, predanost in odgovornost do prostora, do kulture in do arhitekture kot profesije, kot jo je v veliki meri vzpostavil prav arhitekt Jože Plečnik s svojim delom. Celostnost arhitekture, skladnost skozi vsa merila, odgovornost do okolja in uporabnika, absolutna profesionalnost, jasnost izraza, prevpraševanje smiselnosti in upravičenosti posega ter stremljenje k vsakokrat specifični arhitekturni identiteti so merila, ki jih še vedno vidimo kot ključna za arhitekturno delovanje. In seveda ne nazadnje tudi to, da ima arhitektura svoj namen, da je v svojem bistvu predvsem okvir za delovanje človeka, posameznika, za družbo, da ni sama sebi zadostna, temveč se realizira in živi samo skozi svojo uporabo, ter da se kvaliteto arhitekture vidi in oceni lahko samo skozi dejansko in direktno izkušnjo.

Kot strokovna žirija za leto 2021 smo se vprašali predvsem o vlogi in pomenu arhitekture v prostoru in v družbi danes, o tem, kaj posamezni projekti pomenijo za uporabnike, za prostor, v katerega so postavljeni, kako ga preoblikujejo, kakšne socialne interakcije spodbujajo, kako ravnajo z obstoječim, kako izboljšajo zatečeno prostorsko situacijo, kako se vizualno in mentalno postavijo v svoje okolje, kakšen notranji prostor vzpostavljajo, kako ustvarjajo interakcijo z zunanjostjo itd. Ob tem nas je zanimala tudi konsistentnost koncepta, doslednost in splošna artikulacija, pa celostnost izvedbe, od detajla, materialnosti do konstrukcije, ter zmožnost prilagajanja ob uporabi. 

Skozi ta okvir smo iskali projekte in dela s samosvojo in jasno izraznostjo, ki odstopajo od žal prevečkrat prisotne generičnosti slovenske arhitekture oziroma slovenskega grajenega prostora, pozorni pa smo bili tudi na tisto, kar ni pričakovano, kar je drugačno, kar je skrito na prvi pogled in se odkrije šele, ko dobro pogledaš, kar ustvarja dialog v družbi in kar doprinaša h kritičnemu razmišljanju o prostoru.

V ocenjevanje je prispelo 39 predlogov za realizirane projekte, strokovno publicistiko, strokovne in v arhitekturno kulturo usmerjene prispevke, 7 predlogov za študentska priznanja, eno teoretično delo pa je bilo dodatno predlagano s strani člana strokovne žirije. Med predlogi so bili tako javni prostori kot zasebne hiše, stanovanjske stavbe, institucije, industrijski objekti, infrastrukturni projekti, razstave, knjige, revije itd.

Pregledali smo vsako izmed prispelih prijav in po medsebojni razpravi izbrali 10 arhitekturnih projektov, ki smo si jih, z izjemo projekta, ki se nahaja v tujini, ogledali v živo. Poleg oblikovalskih in prostorskih parametrov nas je zanimalo tudi, kako projekte doživljajo tisti, ki so z njimi v vsakdanjem stiku. Na terenu smo poslušali uporabnike, lastnike, ravnatelje, pa tudi naključne mimoidoče. Skoraj vsi vprašani so bili navdušeni in entuziastični nad novimi prostorskimi ureditvami, v svojih hišah radi živijo in nove prostore z veseljem uporabljajo. Seveda je kakšen sogovornik spotoma dodal tudi kakšen kritičen komentar, kar je razumljivo, saj ne gre pričakovati, da bo arhitektura vsem enako všeč in nihče ne bo imel pripomb.

Po opravljenem procesu razprav, ogledov, primerjav in argumentiranja imamo kot žirija mešane občutke. Glavni vtis je, da je sodobna slovenska arhitekturna produkcija kvalitetna, a v precej ožjem segmentu, kot bi si želeli. Nekaj projektov je izjemnih, nekateri so imeli velik potencial v svoji začetni premisi, ki pa je projektantom ni uspelo do konca ustrezno realizirati. Kar nekaj projektov je na videz vizualno zanimivih, v drugih segmentih pa so tudi zelo nepremišljeni ali celo preveč formalistični. Precejšno število projektov pa je tudi zelo generičnih, navadnih, neizrazitih in nedodelanih, ki sledijo zgolj trenutno sprejetim trendom in se s specifičnostjo svoje naloge niti konceptualno in niti formalno inovativno ne ukvarjajo. Žirija bi si želela, da so bolj specifični, bolj konsekventni in bolj jasni v svojih arhitekturnih namenih. Zato so nagrajeni projekti toliko bolj vredni in pomembni.

Na podlagi ogledov in intenzivne razprave skozi zastavljene kriterije smo se soglasno odločili glede izbora nagrad: ena Plečnikova nagrada, ena Plečnikova medalja za aktualno realizacijo, ena Plečnikova medalja za pomembno delo s področja arhitekturne teorije, kritike in strokovne publicistike, dve Plečnikovi medalji za prispevek k bogatitvi arhitekturne kulture, eno študentsko priznanje in dve nominaciji.

Nagrajeni in nominirani projekti imajo različne programe in velikosti, segajo od najmanjšega možnega posega do velikega objekta, od intervencije v manjši objekt do oblikovanja mestnega predela: ureditev trga s tržnico, prenova in dozidava šole za osebe s posebnimi potrebami, prenova spomenika, fakultetna stavba, prenova in dopolnitev obstoječega športnega objekta. To dopolnjuje strokovno teoretično delo, virtualni raziskovalni projekt izginjajoče dediščine in študentski projekt, ki vprašanje študentskega bivanja rešuje z interpolacijami v degradirane mestne predele.

Vsak izmed zgoraj omenjenih projektov poseduje svojevrsten premislek in jasno arhitekturno pozicijo do programa in konteksta, v katerem se nahaja. Obenem pa vsa nagrajena dela, od projektov in prispevkov k bogatitvi kulture do teoretičnega dela, izražajo tudi danes precej redko vrlino volje po kritičnem dialogu v prostoru in družbi. To je izjemno pomembno, saj bolj kot kadarkoli današnji svet od arhitektov in arhitektk ter družbe širše zahteva ponovno redefinicijo družbene pogodbe. Nanjo opozarjajo civilne iniciative in razne aktivistične skupine (na čelu z mladimi za podnebno pravičnost), z zamudo sicer pa tudi različne institucije od lokalnega do mednarodnega nivoja. Sledeč cilju, da bi lažje dosegli zeleni evropski dogovor, nastajajo tudi različne pobude, usmerjene na grajeni prostor in arhitekturo. Ena od takšnih je Novi evropski Bauhaus, ki vzpostavlja temeljne vrednote, kot so trajnostnost, estetika in vključenost. Vsem trem merilom ustrezajo izbrani nagrajeni projekti, ki gradijo jasno identiteto svojega posega, izhajajo in nadgrajujejo obstoječe, sledijo klicem po prenovi in ne rušitvi, razmišljajo o tem, kako narediti več in bolje s tem, kar že imamo, in ne graditi nujno na novo, v prostoru pa vzpostavljajo nove odnose, ki omogočajo vidnost in vključenost posameznih skupnosti, njihovo aktivno udeležbo in dostopnost družbenih prvin vsem.

Glavno, Plečnikovo nagrado podeljujemo projektu ureditve trga oziroma tržnice na Ptuju, ki jasno in dosledno preoblikuje ter renovira javni prostor mesta, subtilno vključi različne robne pogoje in na na videz enostavno, a v bistvu zelo kompleksno nalogo, odgovori z jasnim konceptom in sodobnim arhitekturnim jezikom. Ta z obstoječim mestom, po mnenju žirije, vzpostavi uspešen in primeren dialog, hkrati pa s sodobnim pristopom oblikuje novo pojavnost mestnega predela. Žirija meni, da je projekt izjemno kakovosten v mnogih pogledih in da predstavlja pomemben doprinos k vzpostavljanju novih javnih prostorov mesta, kot tudi eksemplaričen primer drzne, a hkrati spoštljive intervencije v zgodovinsko bogato in občutljivo mestno tkivo.

Glavni nagrajeni projekt je ob vseh navedenih kvalitetah rezultat javnega arhitekturnega natečaja. S svojo uspešnostjo tudi tokrat pritrjuje temu, da je javni arhitekturni natečaj bistvo in steber uspešnih ter kvalitetnih arhitekturnih produkcij v državi – je nujen in neobhoden instrument, ki zagotavlja kvaliteto oblikovanja prostora. 

Ob zapisanem strokovna žirija z vsem srcem čestita nagrajenkam in nagrajencem ter nominirancem, saj njihova dela predstavljajo resnično arhitekturno kvaliteto, ob tem pa tudi temeljite in relevantne premisleke o vlogi arhitekture v sodobni družbi.

Strokovna žirija Plečnikovih odličij 2021

Matija Bevk, predsednik

Martina Malešič

Boris Matić

Matej Nikšič

Rok Žnidaršič

Svečana podelitev Plečnikovih odličij bo potekala v ponedeljek, 7. junija 2021. na vrtu Plečnikove hiše s častnim gostom in slavnostnim govornikom arhitektom Markom Mušičem

Obrazložitve žirije o nagrajencih Plečnikovih odličij 2021:

Plečnikova nagrada:

Tomaž Krušec, Lena Krušec, Vid Kurinčič, Zala Likavec Perovšek (arhitektura) in Ana Kučan, Luka Javornik (krajinska arhitektura) za Tržnico Ptuj

Projekt Tržnice Ptuj presega okvire svojega imena. Ne gre samo za vzpostavljanje programa nove tržnice v mestu, temveč za celovito prenovo odprtega javnega prostora mesta Ptuj. Trg, tržnica, ulica, prostor srečevanja, oblikovanje robov, vzpostavljanje meril prostora, zaključevanje robnih situacij, sobivanje različnih programov itd., so elementi in vsebine, s katerimi se projekt ukvarja.

Na mestu nekdanjega tržnega prostora, ki je zasedel prostor porušene vojašnice, se vzpostavlja nov urbani javni prostor, prostor trga in tržnice, in to tam, kjer donedavnega kakovostnega javnega odprtega prostora pravzaprav ni bilo. Ureditev spreminja prostor in njegovo dojemanje, artikulira obliko, modulira višine, materialno opredeljuje in programsko opremlja, spreminja dosedanjo realnost in ob tem ustvarja novo kontekstualnost, nov jasno definiran javni prostor, ki je sodoben v svojem izrazu, obenem pa tudi spoštljiv do obstoječega in z njim stopa v svojevrsten dialog.

Projekt trga-tržnice v prostor vnaša nove elemente, ki jih ni ne preveč in ne premalo, svojo artikulacijo pa gradi s premišljenim grajenjem prostorov, na različnih nivojih, vzpostavljanjem stikov z obstoječim, vedno z rahlim, a jasnim rezom oziroma odmikom od obstoječih struktur. Še bolj bistveno je, da projekt uspešno vzpostavlja nov socialni prostor v mestu. Ob ogledu žirije so na stopnicah-tribunah sedeli ljudje, se zadrževali in uporabljali prostor. Na odprti površini so se igrali otroci, starejši so sedeli na stolih, številni so hiteli po sedaj prosti bližnjici s Slomškove na Miklošičevo ulico. V pokritem delu smo kupili kavo, se potem sprehodili čez trg, pa potem do cerkve, se spustili za cerkvijo nazaj na spodnji nivo za hišami in dosegli trg z druge strani. Kljub prehajanju skozi to vmesno tkivo smo ves čas jasno vedeli, kje je trg, kje je njegov prostor, kako potekajo nivoji, kje se novi poseg stakne z obstoječim mestom. Gre za kompleksen prostor, ki pa je obenem tudi percepcijsko jasen in oblikovno koherenten.

Projekt trga-tržnice Ptuj ima jasno arhitekturno identiteto, uspešno vzpostavlja več nivojev prostora, ki so vsak zase samostojni, a obenem povezani v celoto. Arhitekturna artikulacija je jasna, izjemno vešče materialno in detajlno obdelana, pa hkrati tudi v zelo primernem odnosu do obstoječega ambienta. Dialog z obstoječim gradi tudi poseben barvni kolorit pigmentiranega betona v rahlo rjavo roza tonu. Ta na fotografijah morda deluje nekoliko izumetničeno, v resničnem prostoru pa dialoško z navezavo na barvne odtenke fasad in streh sosednjih hiš.

Zaradi jasne in izjemno kvalitetne arhitekturne artikulacije, celostnosti zasnove, ki dobro deluje na vseh nivojih, od umestitve v prostoru do detajla ter očitne sposobnosti, da razvija nujno potreben socialni prostor mesta, žirija projektu podeljuje Plečnikovo nagrado za arhitekturo. 

Sklad bo nagrajencem ob tej priložnosti podelil Plečnikov svečnik z vgraviranimi imeni nagrajencev ter diplome. 

Žirija je podelila tudi štiri Plečnikove medalje:

Plečnikova medalja za aktualno realizacijo

Maruša Zorec, Ana Merklin, Uroš Rustja in Martina Tepina za Zavod za gluhe in naglušne, Ljubljana

Nova stavba zavoda za gluhe in naglušne kaže na izjemno sposobnost slovenske družbe po vključevanju ranljivih skupin in zagotavljanju enakih možnosti vzgoje, izobraževanja, zdravstvene oskrbe in rehabilitacije. Nova intervencija kot dopolnitev velikega obstoječega kompleksa med seboj povezanih stavb različnih kvalitet, s svojo pojavnostjo, predvsem pa notranjo prostorsko organizacijo, materialnostjo in vizualno povezanostjo postavlja povsem nove standarde za ta zavod kot tudi za izobraževalne institucije v državi na splošno. Projekt dokazuje, da je z razmeroma skromnimi sredstvi mogoče ustvariti izjemne kvalitete, če za tem stoji skrben arhitekturni premislek. Skromnost v izbiri materialov in tehničnih rešitev se bogati s subtilno prostorsko artikulacijo, kjer je bistvena jasna prostorska zasnova, vodenje svetlobe, vizualna povezanost prostorov in skrb za detajl. Ne glede na to, da gre za delno prenovo, lahko rečemo, da gre za arhitekturno celovit projekt, ki ga odlikuje prijeten svetel ambient z jasno arhitekturno artikulacijo, ki povezuje tako stare kot nove prostore in kaže možno smer za prenovo celote.

Čeprav gre za prenovo obstoječega kompleksa v slabem stanju, dozidavo in nadzidavo, fazno gradnjo in razmeroma nizko investicijo, skratka tipično situacijo naše realnosti, je naloga izpeljana z veliko odgovornostjo. Nastal je sodobno zasnovan socialni prostor za skupine ljudi, ki so lahko drugače tudi odrinjeni na rob družbe. Šola kot drugi dom je v tem projektu izpeljana dobesedno, saj veselje do življenja, medsebojna povezanost, prepletenost narave in bivalnega okolja oplaja nove prostore in njihovim uporabnikom omogoča samozavest in družbeno integriteto. V bistvu pa gre za prostorsko in materialno različico in nadgradnjo sicer izjemno kvalitetnega vodenja, kompleksne in angažirane programske sheme zavoda.

Projekt je pomemben tudi z vidika državnih investicij v šolstvo in je v tem smislu, glede na težave, ki jih takšni projekti lahko imajo, velik dosežek. Je potencialna referenčna točka za bodoče projekte, za bodoče ustvarjanje arhitekture, predvsem v smislu teze, da se država gradi skozi najrazličnejše projekte. Utemeljuje načelo, da je pomemben vsak projekt in da ni nepomembno, kako se stvari zgradijo, kako so videti, saj je vse preveč državnih projektov, ki niso zgledne arhitekture. Novi trakt Zavoda za gluhe in naglušne v Ljubljani je zgledna, socialno usmerjena arhitektura, zato žirija projektu podeljuje Plečnikovo medaljo za aktualno realizacijo.

Plečnikova medalja za pomembno delo s področja arhitekturne teorije, kritike in strokovne publicistike 

Petra Čeferin za knjigo The Resistant Object of Architecture. A Lacanian Perspective

Knjiga The Resistant Object of Architecture. A Lacanian Perspective, ki je v začetku leta 2021 izšla pri britanski založbi Routledge, se ukvarja z vprašanji, kot sta »Kaj je arhitektura in kako jo misliti danes?«. Preizprašuje pomen današnje arhitekture, njeno vpetost v ustroj kapitalističnega sveta in njen družbenotransformativni potencial. Takšna vprašanja so v realnosti, s katero se soočamo, še kako aktualna, odgovori nanje pa nujni del razmisleka, kakšna je vloga arhitekture v današnji realnosti. Avtoričino glavno izhodišče je, da je arhitektura kreativna miselna praksa, sklop praktičnega delovanja in teoretske refleksije, ki sama sebi določa vprašanja, postavlja prioritete in prevprašuje sistem, v katerem deluje. 

Knjiga je temeljno delo s področja arhitekturne teorije, ki povzema dolgoletno poglobljeno in natančno raziskovanje avtorice. S takšnim preglednim delom bogati polje arhitekturne teorije v slovenskem prostoru, ki je sicer šibko zastopano. Avtorica je do sedaj izdala že več člankov in publikacij, ki sistematično prispevajo h gradnji in razvoju arhitekturne teorije ter misli o arhitekturi, dela temeljnih teoretikov približajo slovenski publiki, vzpostavljajo terminologijo in razmišljanje o arhitekturi, predvsem izhajajoč iz filozofske misli, širijo prek meja arhitekturne stroke. Izdaja avtoričinih razprav v tujem jeziku in pod okriljem priznane tuje založbe je dodaten preboj – diskurz prenese iz lokalnega v mednarodni prostor, ga tako preverja, potrjuje in ga tudi vsebinsko širi iz slovenskega nacionalnega okvira. Zaradi pomena za razvoj slovenske arhitekturne teorije, relevantnosti vprašanj in mednarodne odmevnosti jo žirija prepoznava kot pomemben dosežek na področju arhitekturne teorije, kritike in strokovne publicistike.

Plečnikova medalja za prispevek k bogatitvi arhitekturne kulture

Jurij Kobe in Maja Kovačič za Prenova mežnarije in stalna postavitev razstave na Svetem Urhu pri Ljubljani

Prenova mežnarije na Sv. Urhu pri Ljubljani predstavlja kot poseg v že artikulirano podobo arhitekture spomina, kljub svoji materialni skromnosti, velik prispevek k reartikulaciji in objektivizaciji kolektivnega spomina slovenske družbe. 

Težke teme druge svetovne vojne, ki so še posebej v nekdanji Ljubljanski pokrajini še danes prisotne, se avtorja dotakneta na način, da ne ponujata lastne interpretacije in sodbe, temveč ustvarita posvečeno vzdušje, ki obiskovalcem omogoča močno prostorsko izkušnjo in nevsiljivo nagovarja k premisleku. Obstoječe, grobo ometane obokane kleti, tlakovane z zbito zemljo, kot priča tragičnih dogodkov ostajajo fizično nedotaknjene, vendar subtilno nadgrajene s prostorsko intervencijo asociativne oblikovne pripovedi. Redukcijo neposrednega spomina na portrete žrtev dopolnjuje svetlobna in prostorska intervencija. Interpretacija (pre)velikih vratnih kril posega v območje nezavednega in intenzivira prostorsko izkušnjo. Novi posegi v prostor vnašajo posebno napetost in posvečenost. Kljub navidezni samoumevnosti takšnega posega je ravno to tista kvaliteta, ki razlikuje ta projekt od drugih sorodnih nalog v zadnjih letih. 

Izjemna subtilnost, prefinjeno oblikovanje, minimalen in zelo spoštljiv poseg do obstoječega so odlike projekta, ki ohranja in znova vzpostavlja spomin in skrbi za prenos tega spomina v prihodnost. Zaradi teh odlik se je žirija odločila, da projektu podeli Plečnikovo medaljo za prispevek k bogatitvi arhitekturne kulture. Projekta namreč ne razumemo zgolj kot arhitekturno realizacijo, temveč kot kulturno potezo, ki se bolj kot z oblikovanjem prostora ukvarja z vprašanjem odnosa do obstoječih zgodovinskih plasti in z zavestjo o odgovornosti, ki jo ima tisti, ki poseže v izgradnjo in obuditev našega kolektivnega spomina na tako tragično obdobje iz polpretekle zgodovine.

Plečnikova medalja za prispevek k bogatitvi arhitekturne kulture 

Skupina Nonument / Nonument Group

Neja Tomšič, Miloš Kosec, Martin Bricelj Baraga in Nika Grabar

Skupina Nonument je mednarodni in multidisciplinarni kolektiv, ki se ukvarja z nonumenti, skritimi, zapuščenimi, nezaželenimi in propadajočimi stavbami, spomeniki in javnim prostorom, katerih simbolni pomen se je zaradi sprememb političnega ali družbenega konteksta spremenil ali celo izničil. K tematiki nonumentov – spomenikov, ki to niso, pristopa večplastno, kot platforma, ki vzpostavlja zemljevid in arhiv nonumentov, kot raziskovalni projekt in kot umetniška akcija. Namesto klasične rekonstrukcije nastanka nonumentov se osredotoča na spremembe v njihovi percepciji in kontekstu, na nove realnosti, v katerih so se znašli. Projekt, ki je v mednarodnem prostoru delujoč rezultat lokalne iniciative (slovenski predstavniki Nonument Group MoTA – Muzej tranzitornih umetnosti (Neja Tomšič, Martin Bricelj Baraga, Miloš Kosec in Nika Grabar), beleženje in arhiviranje izginjajoče dediščine dopolnjuje s teoretično in umetniško intervencijo vanjo. Podobno kot nonument sam tudi delo skupine ne deluje kot definitivna akcija, temveč kot prostor za refleksijo. 

Skupina Nonument obravnava aktualno in alarmantno stanje prostora, ki nas obdaja, vključno z njegovimi simbolnimi pomeni.

Teme, kot so dekontekstualizacija, banalizacija in fetišizacija spomenikov, njihovo prisvajanje, pozabljenje, historični revizionizem, pa na drugi strani privatizacija javnega prostora, degradacija in rušenje, sicer v zadnjem času naslavljajo številni projekti, pisci, publikacije. Nonument tega ne zanika, temveč se pridruži njihovemu klicu k razmisleku o dediščini (predvsem) polpretekle zgodovine, ga razširja v mednarodni prostor, temu pa dodaja svežino in inovativnost v pristopu. Svoje vloge namreč ne vidi zgolj v analizi in odpiranju diskusije, temveč v aktivnem posegu, ki sproži redefinicijo objektov in prostorov, njihovega razumevanja in recepcije.

Študentsko priznanje 

Rok Primažič za magistrsko delo STRUKTURE SOBIVANJA, projektna študija tipologije ljubljanskih študentskih domov, povezanih z mestom 

Fakulteta za arhitekturo, Univerza v Ljubljani, mentor: prof. mag. Tomaž Krušec, u.d.i.a.

Magistrsko delo Roka Primažiča Strukture sobivanja – projektna študija tipologije ljubljanskih študentskih domov povezanih z mestom naslavlja problematiko naraščajoče nedostopnosti študentskega stanovanjskega fonda v Ljubljani in njegovega odrivanja na mestno obrobje. Zastavlja si dve ključni vprašanji: kako v mestnem prostoru vzpostaviti soodvisen in trajen preplet študentskega in mestnega življenja ter kako mestni prostor prostorsko in programsko dopolniti z ureditvami in dejavnostmi, ki bodo služile študentski populaciji in bodo hkrati prispevale k višji kakovosti bivanja širše lokalne skupnosti. Skozi analizo razvoja univerze v soodvisnosti z razvojem mesta prepozna potrebo po ohranjanju študentskih dejavnosti tudi na središčnih mestnih lokacijah. Poudari potencial degradiranih, pogosto spregledanih prostorov in predlaga različne stavbne tipologije za študentsko bivanje, ki jih je možno prilagajati raznolikim situacijam. Razvije konkretne principe tvorjenja novih prostorskih ureditev, ki se odzivajo in nadgrajujejo obstoječe morfološke in programske značilnosti mestnega prostora, pri tem pa na svež, neobremenjen in hkrati dovolj premišljen način predlaga reševanje aktualnega družbenega problema z izpostavljanjem priložnosti za dvig bivalne kakovosti v mestu. Magistrsko delo žirija nagrajuje s priznanjem, saj v njem prepoznava aktualnost tematike (univerza v mestu in pereče vprašanje študentskega bivanja), izvirnost v arhitekturni rešitvi in sodobnost v konceptu, ki izhaja iz v uvodu izpostavljene premise, kako narediti več in bolje s tem, kar že imamo.

Nominaciji za Plečnikovo odličje 2021: 

Marjan Zupanc za Velodrom in atletska dvorana Novo mesto

Velodrom v Novem mestu je bil v svojem jedru postavljen že leta 1996 kot odprti leseni objekt športne infrastrukture in za realizacijo prejel tudi Plečnikovo medaljo. V dvajsetih letih je zaradi izpostavljenosti vremenskim vplivom žal propadal, kar je bila tudi usoda podobnih objektov po svetu. Nov projekt je predvidel rekonstrukcijo in nadgradnjo velodroma ter tako rekonstruiral že prepoznano kvalitetno arhitekturo, hkrati pa jo nadgradil z novimi funkcijami (nadkritjem) in programi (atletska dvorana in nova tribuna). S takšno rešitvijo predstavlja primer dobre prakse, kjer se objekt, ki je kvaliteten, a ima določene funkcionalne težave, ne briše ali uniči, marveč z novim posegom nadgradi, ter ga naredi primernega za izvajanje dejavnosti (športnih tekmovanj) na najvišji državni ravni in v vsakršnih vremenskih razmerah.

Sama oblika nadgradnje, bela membranska streha s spiralno rebrasto strukturo, v dialogu s prenovljeno stezo velodroma in poligonom atletske dvorane, vzpostavlja dinamičen in zanimiv prostor, ki asociira na gibanje tekmovalcev. Prav tako gre pri spiralnem membranskem nadkritju za zanimivo kombinacijo estetike v oblikovanju, funkcionalne zasnove in tehničnega dosežka slovenske proizvodnje. Industrijski produkt napihljivega balona, ki sicer predstavlja generično rešitev pokritja skladišč in bazenov, v Novem mestu s premišljenim oblikovanjem postane element, ki objekt športne infrastrukture spremeni v arhitekturo. Takšen razmislek sicer umanjka v vmesnem delu med športnimi površinami in obodno lupino ter v sami obdelavi obodnega armiranobetonskega nastavka, kar je v projektu ostal neizkoriščeni potencial za oblikovanje prostora, ki bi presegel definicijo športne površine ali nadkritja in projekt zaokrožil v celoto.

Zaradi navedenih kvalitet se je žirija odločila, da projektu podeli nominacijo za Plečnikovo nagrado.

Jurij Sadar in Boštjan Vuga za Novo stavbo Fakultete za socialno delo – STAVBA T, Univerza HOGENT, Gent, Kampus Schoonmeersen

Nova stavba Fakultete za socialno delo v Hogentu predstavlja prvi korak v oblikovanju širšega kampusa univerze na tem območju. Nov objekt vzpostavlja novo merilo in kontekst, ki naj bi mu sledili drugi objekti.

Objekt svojo pojavnost in organizacijo gradi z oblikovnimi in arhitekturnimi elementi, ki se referirajo bolj na infrastrukturne, tranzitorne objekte, kot pa na prostore kontemplacije ali monumentalnosti. Zunanji ovoj, ki deluje kot senčilo in hkrati reprezentančni ovoj, je anonimen, v svoji pojavnosti skoraj tehnološki. Zaprtost in neprehodnost ovoja razbije ukrivljena modulacija fasade nad vhodom, ki označuje, da je objekt prosto dostopen. 

Notranjost je v svoji strukturi zelo prehodna, z dvema večjima večvišinskima prostoroma, ki stavbo povežeta tudi po vertikali.

Po svoji artikulaciji in pojavnosti stavba deluje kot prehodni prostor, letališče ali hotel, ne pa tradicionalni prostor monumentalizirane kontemplacije, ki bi jo povezovali z izobraževanjem. Taka zasnova predstavlja svež pristop k razumevanju sodobne informacijske družbe, kjer je pretok informacij hipen, horizontalen, ohlapno strukturiran in vedno spreminjajoč. Stavba je tako infrastrukturna podlaga, zgolj substrat za izmenjavo informacij med enakopravnimi deležniki, skladno s principi sodobne informacijske družbe.

Elementi, ki so načeloma funkcionalni (senčilo, stopnišča …), s previdnim umeščanjem ustvarjajo tudi pestre oblikovne učinke. Paralaksa med fasadnim ovojem in racionalno stekleno fasado zamegli meje stavbe in jo naredi bolj efemeralno. Notranja stopnišča, ki so funkcionalne povezave, predstavljajo tudi ukrivljene skulpturalne elemente, v navezavi na okrogle atrije. Spretno umeščanje dosledno funkcionalnih sklopov, kot so predavalnice, evakuacijske poti, vertikalne komunikacije …, in kombiniranje le-teh z oblikovalskimi potezami, izkazujejo spretnost avtorjev. 

Žiriji zaradi oddaljenosti in epidemioloških razmer ogleda ni uspelo opraviti v živo. Vrednotenje je izvedla na osnovi predloženega gradiva, v obliki večje količine fotografskega materiala in video predstavitve. Na podlagi tega gradiva je prepoznala zgoraj opisane kvalitete, hkrati pa na projektu zaznala neizkoriščeni potencial na nivoju oblikovanja materialnosti in detajlov. Končni prostorski vtis projekta se izraža primarno skozi volumetrijo in oblikovanje površin.

Zaradi navedenih kvalitet se je žirija odločila, da projektu podeli nominacijo za Plečnikovo nagrado.

Podelitev Plečnikovih odličij 2021 so omogočili člani in donatorji Sklada arhitekta Jožeta Plečnika, Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije, Ministrstvo za okolje in prostor Republike Slovenije ter Mestna občina Ljubljana.

Sklad arhitekta Jožeta Plečnika, Društvo arhitektov Ljubljana in Galerija DESSA najavljamo slovesno podelitev Plečnikovih odličij za leto 2021, ki bo v ponedeljek, 7. junija, ob 18. uri na vrtu Plečnikove hiše v Ljubljani na Karunovi ulici 4-6.

Pozor! Zaradi aktualnih ukrepov je število oseb na dogodku omejeno, vstop bo možen le z vabilom. Prireditev bo snemana.

Razstava nagrajenih in nominiranih del za Plečnikova odličja 2021 bo  od 7. junija dalje na ogled v galeriji na prostem na Gallusovem nabrežju ob Ljubljanici. 

Podrobnejša razstava projekta, nagrajenega z letošnjo Plečnikovo nagrado, bo od 9. junija na ogled v Galeriji DESSA, Židovska steza 4, kjer bo v sredo, 9. junija 2021, ob 19. uri predavanje nagrajenih avtorjev. 

Ob razstavi bo izšel tudi tiskan katalog z vsemi letošnjimi nagrajenimi projekti.

Imen prejemnikov Plečnikovih odličij po tradiciji NE objavljamo pred podelitvijo!

Objavljeni bodo 7. 6. 2021 na spletni strani http://drustvo-dal.si/ in https://www.plecnikovenagrade.si

Vsem že v naprej iskreno čestitamo! 

Podelitev Plečnikovih odličij so omogočili člani in donatorji Sklada arhitekta Jožeta Plečnika, Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije, Ministrstvo za okolje in prostor Republike Slovenije in Mestna občina Ljubljana. 

Plečnikova odličja so najvišje strokovno priznanje za dosežke na področju arhitekture, krajinske arhitekture, urbanizma in notranje opreme v Sloveniji. Sklad arhitekta Jožeta Plečnika letno podeljuje slovenskim avtorjem tri vrste odličij za izbrana dela po mnenju strokovne žirije, ki so nastala v zadnjih petih letih. Osrednje in najpomembnejše odličje predstavlja Plečnikova nagrada. Plečnikovo medaljo podeljujejo za ktualno realizacijo ali delo s področja arhitekturne teorije, kritike in strokovne publicistike ali za prispevek k bogatitvi arhitekturne kulture. Spodbuda za kakovostno delo je prepoznana v Študentskem priznanju. 

Producenti razstave: Sklad arhitekta Jožeta Plečnika, Društvo arhitektov Ljubljana in Galerija DESSA

Kot ste verjetno že zasledili, se ponovno odpira boj za ohranitev Plečnikovega stadiona. Trenutek se zdi ugoden, praktično zadnji čas, glede na na tiskovni konferenci 21.4.2021 izražena stališča Pečečnika, predvsem pa OKS in MOL o družbi in projektu BŠP, ter njihovi nameri, da pri projektu vztrajajo, kljub ugotovitvam MK, (končno) izdanemu negativnemu kulturnovarstvenemu mnenju ZVKDS in zavrnjeni zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja s strani MOP. Reakcije glavnih akterjev (Pečečnik in MOL) so bile sicer pričakovane, OKS pa je z izjavo podano na tiskovni konferenci popolnoma povozil svoja stališča (da odstopajo od projekta BŠP) iz marca 2021.

PETICIJA

Prosim, če lahko obvestite čim več svojih prijateljev in znancev, ki bi bili peticijo pripravljeni podpreti in informacijo o peticiji delite na vseh svojih socialnih omrežjih.

Hvala vsem, ki se boste pridružili in podprli prizadevanja za ohranitev nacionalnega spomenika in javnih odprtih zelenih površin v gosto pozidani sredini.

Ali govorite arhitekturo?

Arhitektura nas obkroža - ves čas.

Kako razširiti polje pogovora? Načini komunikacije se spreminjajo. Kakšno vlogo lahko odigramo?

Program

Brezplačni virtualni dogodek s predavanjem Francesca Garuttija, dvema okroglima mizama in projekcijo filma Francesce Bertin, The Artifice - Stories in Architecture v petek 30. aprila ob 16.30 uri

PRIJAVA

VEČ O DOGODKU

Razstava Slovenska alpska arhitektura 2008-2018 gostuje v Museo nazionale della Montagna v Torinu.

Razstava z naslovom Architetture di frontiera: Progetti per abitare le Alpi di Slovenia, Trentino, Piemonte e Valle d’Aosta

je na ogled od 2. 2. 2021 do 6. 6. 2021.

VEČ

GALERIJA DESSA

Ob razstavi poteka tudi serija pogovorov na temo alpske arhitekture. Pogovori so na ogled na Facebook kanalu Museo Nazionale della Montagna -  vsak torek ob 18. uri, od 27. aprila  do 15. junija 2021.

Naša razstava Arhitektura – inventura se bo v začetku maja iztekla.

Podiranje razstave in prevzem gradiva: v petek, 7. maja 2021 med 10.00 in 15.00 uro v Veliki sprejemni dvorani Cankarjevega doma.

Predavanja Arhitektura inventura so dosegljiva na You tube kanalu Cankarjevega doma:

https://www.youtube.com/watch?v=iQ4ankgf-DM - Sklop Industrija

https://www.youtube.com/watch?v=zr6KrlkkUUY - Sklop interier

https://www.youtube.com/watch?v=L9dH_w0n5mo - Sklop Javno

Če kataloga še niste prevzeli, ga boste lahko prevzeli na recepciji.

Prosim, da se termina držite!

Če ste se minule dni kaj sprehajali po Kopru, ste najbrž opazili zeleno novost na Ukmarjevem trgu.

Avtomatik Delovišče je na tej lokaciji parkirno mesto začasno spremenilo v PARKirno MESTO. S to zeleno intervencijo želimo spomniti, kako pomembne so zelene površine v mestih, kakšen je njihov vpliv na kakovost življenja in zdravje prebivalcev ter kakšno vlogo odigrajo v luči podnebnih sprememb. Prav tako je žepni park tudi opomnik o pomenu kvalitetnega načrtovanja javnih odprtih in zelenih površin v našem skupnem bivalnem prostoru.

PARKirno MESTO vabi prebivalce in naključne mimoidoče, da si vzamejo trenutek za krajši oddih na zelenem otoku sredi asfalta in morda tudi razmislijo o tem, kaj je za mesto pomembnejše, park ali parking. 

Obiskovalci lahko svoje utrinke iz zelene oaze delijo z nami na socialnih omrežjih in ob objavi označijo: #parkirnomesto in @avtomatik.delovisce. 

Z začasnimi parkovnimi ureditvami začenjamo v aprilu, ki je mesec krajinske arhitekture, vendar jih bomo poskušali ponoviti tudi tekom prihajajočih poletnih mesecev - ko je pomen prisotnosti dreves in zelenih površin v mestu najbolj očiten. Z dogodki bomo zaključili v septembru, ko se Park(ing) day odvija tudi globalno.

Avtomatik Delovišče v sodelovanju s studiema Konntra in Kaiobi izvaja projekt  okviru Meseca krajinske arhitekture pod okriljem Društva krajinskih arhitektov Slovenije. Projekt podpirajo tudi Mestna občina Koper, Marjetica Koper ter Vrtnarija Marjetica, ki nam je velikodušno posodila vse rastline.

Vabimo vas, da si žepni park ogledate od blizu! :)

Spoštovani!

Vljudno vabljeni na podelitev nagrad Life Challenge 2020. Dogodek bomo 22. aprila prenašali v živo, iz našega studija na Dunaju. Povezali bomo arhitekturo in fasade Baumit. Med 36. nominiranimi projekti bo strokovna žirija izbrala najboljše in najlepše v Evropi! 

Dogodek si oglejte na povezavi: Life Challenge v živo

Nagrade se podeljujej v kategorijah: Enodružinska stavba | Večstanovanjska stavba | Nestanovanjska stavba | Toplotna prenova | Zgodovinska prenova | Struktura poudari obliko

Ne pozabite držati pesti za kar 3 slovenske projekte → Patio No.1, Oskrbovana stanovanja Murgle in grad Štanjel

Dostopnost grajenega okolja je že dlje časa zakonska zahteva, ki jo morajo vsi, ki sooblikujejo javni prostor upoštevati in, ki je, tudi vsled starajoče se populacije, vse bolj aktualna za uresničevanje osnovne človekove potrebe po mobilnosti in enakopravnosti uporabe, tako javnega, kot zasebnega prostora.

ZAPS organizira predavanje na temo dostopnosti z željo, da bi njeni člani, podprti z znanjem in orodji, v čim večji meri prispevali h kvalitetnemu grajenemu okolju. Izkušnje na tem področju so namreč izrazito specifične, dobre prakse še kako potrebne, posledice kršitev s tega področja pa pogosto nepopravljive.

Predavali bodo: dr. Maja Simoneti (IPoP), Sašo Rink (JSS MOL), Pavli Koc (MOP), dr. Andreja Zapušek Černe (Zavod DOSTOP), Andreja Albreht (Zavod DOSTOP) in Monika Fink Serša (Nava arhitekti d.o.o.).

Predavanje bo potekalo preko spletne platforme Zoom v petek, 23. 4. 2021, od 9.00 do 12.00.

program >>

prijave >>

Ob prijavi je potrebno plačati kotizacijo na transakcijski račun ZAPS: SI56 6100 0001 8357 306. Kotizacija znaša za člane ZAPS 30€ (z DDV), za člane IZS 60€ (z DDV) ter za nečlane 100€ (z DDV). Prosimo, da pri plačilu za namen napišete, za koga je bila kotizacija plačana, za sklic pa: 00 23042021. Potrdilo o plačilu pošljite na e-naslov: izobrazevanje@zaps.si. Račun vam bomo izstavili po izvedenem izobraževanju.

Skrajni rok za morebitno odpoved (po e-pošti: izobrazevanje@zaps.si) je četrtek, 22. 4. 2021, tako za člane ZAPS, kot tudi za ostale prijavljene. Če se boste odjavili kasneje ali če se ne boste odjavili, vam bomo zaračunali stroške kotizacije.

Člani ZAPS za udeležbo na predavanju prejmejo 3 kreditne točke / Sklop B - Teorija in referenčna praksa.

Število prijav je omejeno na 100 udeležencev.

Spoštovani,

lepo vabljeni k oddaji prispevkov za 32. Sedlarjevo srečanje z naslovom Urbanistično načrtovanje skozi prizmo pandemije - izzivi in predlogi, ki bo predvidoma v petek, 17. septembra 2021.

Letošnje Sedlarjevo srečanje bo vsebinsko povezano z vplivi pandemije na prostorski razvoj. Obravnavano temo bodo osvetlila aktualna prostorska in urbanistična vprašanja, ki so se odprla že v prvem, še bolj pa v drugem valu pandemije. Prispevki naj naslavljajo teme z vidika trenutne situacije, vplivov prvega in drugega vala na kakovost bivanja ter prostorski razvoj urbanega (in podeželskega) prostora. Odpreti želimo nove poglede na prihodnjo prostorsko organizacijo (razmeščanje in izvajanje) dejavnosti v prostoru in se vprašati ali je pandemija lahko tudi priložnost za boljše pristope v prostorskem razvoju, pri vsem skupaj pa tudi upoštevati potencialno možnost ponovitve pandemije.

Vabljeni, da v svojih prispevkih osvetlite naslednja vprašanja, pri čemer so dobrodošli vsi prispevki, ki bodo tudi sicer naslovili temo 32. Sedlarjevega srečanja:

-        Ali bodo stanovanjske soseske dobile v urbanem razvoju novo vlogo? Pomemben je ponoven premislek o urbanističnih standardih za gradnjo stanovanjskih sosesk na podlagi izkušenj iz preteklosti in primerov dobrih praks.

-        Kakšna je vloga odprtega javnega prostora ter rekreacijskih površin v urbanem prostoru med in po pandemiji. Ali lahko presežemo vse bolj uveljavljeno prakso investicijskega planiranja?

-        Kako okrepiti dostopnost do blaga in storitev znotraj mesta in povečati njegovo povezanost s celotno funkcionalno urbano regijo in širšim slovenskim prostorom po načelih trajnostne mobilnosti (poudarek na kolesarjenju in peš hoji in prilagajanje javnega prevoza)?

-        Ali je obstoječa mreža storitev splošnega pomena (šole, vrtci, javna uprava, zdravstvene ustanove,…) dovolj fleksibilna, da lahko odgovori na izzive kot je pandemija? Tema je še posebej aktualna tudi v povezavi z demografskimi izzivi starajoče se družbe in organizacije socialne infrastrukture za starejše prebivalstvo.

-        Kako skrajšati in diverzificirati oskrbovalne verige ter poskrbeti tudi za enakovredno oskrbo na oddaljenejših podeželskih območjih?

-        Kakšna bo prihodnja razporeditev poslovnih subjektov v prostoru: nove lokacije dela in lokacije dela na domu?

-        Kakšna naj bo zasnova novih zaposlitvenih centrov ob načrtnem razvoju in prenovi poselitvenih jeder?

-        Kakšna naj bo nova zasnova stanovanj (kvalitetni tlorisi, ki naj omogočajo bivanje, delo, učenje in igro otrok)?

-        Ali je pandemija lahko priložnost za nove ruralno-urbane odnose?

-        Ali se v času pandemije povečuje prostorski (lokacijski) potencial podeželja?

Prispevki bodo kot vedno razporejeni v sorodne vsebinske sklope. Za organizacijo letošnjega Sedlarjevega srečanja smo pridobili tudi sredstva Mestne občine Ljubljana, zato bo en sklop predavanj posvečen tudi razvoju Ljubljane po pandemiji Covid 19.

Predloge za prispevke oddajte obvezno na priloženem obrazcu v Wordovi datoteki do 16. 4. 2021 na elektronski naslov drustvo.dupps1@gmail.com

OBRAZEC ZA ODDAJO PRISPEVKOV 

Več o vsebini 32. Sedlarjevega srečanja in ostalih rokih za oddajo prispevkov TUKAJ.

Sporočilo pošljite naprej, če menite, da je vsebina zanimiva še za koga.

Veselimo se vaših prispevkov in srečanja na letošnjem Sedlarjevem srečanju!

Izvršni odbor DUPPS, zanj

Alma Zavodnik Lamovšek

Predsednica DUPPS

ODPORNA ARHITEKTURA

3. SKLOP PREDAVANJ - JAVNO

Vabimo vas na prvi sklop predavanj v okviru razstave Arhitektura inventura

v četrtek, 18. marca 2021, ob 10. uri – Sklop javno

Aleš Žnidaršič

Ambrož Bartol

Srečevanje arhitekture in posameznika je neizogibno. Prostor vsi poznamo in vsi sooblikujemo, razumevanje in vrednotenje njegovih lastnosti pa običajno ostaja v domeni arhitektov, kar pogosto privede do navzkrižij pri dojemanju prostora. Da bi arhitekturna stroka lahko bila stalno vpeta v svet, je ključno, da v procesu izobraževanja novih generacij arhitektov svoje ugotovitve in pridobljeno znanje deli tudi s širšo javnostjo. Z aktivnim ozaveščanjem lahko dosežemo skupno spoznanje, da je arhitektura del grajene kulture, ki opredeljuje prostor in čas, v katerem se manifestira.

Irid Sevšek

Proces globalizacije, ekonomija kapitalizma in vsesplošna digitalizacija življenja omogočajo eksponenten razvoj in napredek, ki sta v nasprotju z linearnim razvojem človeške vrste. Ob tem se poglabljajo socialne stiske posameznikov in krha socialni ustroj sodobne družbe, kar se v kriznih obdobjih še stopnjuje. Osrednja tema je premislek, kako lahko arhitektura z mislijo na človeka in z občutljivostjo do socialnih vprašanj vpliva na boljšo družbo in bolj prijazen vsakdan.

Nekatera predavanja smo morali zaradi trenutne situacije odpovedati.

Predavanja bodo na ogled na Youtube kanalu Cankarjevega doma. https://www.youtube.com/user/Cankarjevdom

ZAPS je predavanjem dodelila 2 kreditni točki – sklop B (Teorija in referenčna praksa)

Za pridobitev kreditnih točk je potrebno na dan predavanj prijaviti svojo udeležbo na drustvo.arhitektov.lj@siol.net

Prijava mora vsebovati podatke člana + ID št. ZAPS)

Letošnji mednarodni arhitekturni festival Oris, To Spring with Oris, bo potekal 18. in 19. marca. Na njem sodeluje 14 priznanih arhitektk in uspešnih poslovnih žensk ter 2 moderatorki.

Spletni festival To Spring with Oris je sestavlja 14 predavanj po 20 minut, z javljanjem v živo iz Arhitekturne hiše Oris ter interakcijo med predavatelji, občinstvom in sponzorji na profesionalni platformi za virtualne dogodke. Vsa predavanja bodo podnaslovljena v hrvaščini in angleščini.

PREDAVATELJICE

GRAFTON ARHITEKTI - YVONNE FARRELL

BENEDETTA TAGLIABUE

VEDRANA ERGIĆ

ANNA HERINGER

SATOKO SHINOHARA

MARUŠA ZOREC

TEA ŽAKULA

ANUPAMA KUNDOO

ANNEKATRIEN VERDICKT

SOFÍA von ELLRICHSHAUSEN

ELISA VALERO RAMOS

TATIANA BILBAO

ROSSANA HU

Novi evropski Bauhaus

s komisarko Eliso Ferreira

MODERATORKI

MIA ROTH ČERINA in IDA KRIŽ LEKO

www.daysoforis.com

Kotizacija:

do 14. marca: 185 kn / po 14. marcu: 250 kn

Kotizacija za študente:

 do 14. marca: 135 kn / po 14. marcu: 180 kn

Prijavite se TUKAJ.

V programu strokovnega usposabljanja hrvaške zbornice arhitektov in hrvaške zbornice gradbenih inženirjev se festival točkuje s 6 točkami

INFORMACIJE IN PRODAJA 

Kontaktna oseba /// Ivica Novak

 tel: + 385 1 37 78 177
  fax: + 385 1 37 56 243
 e-mail: ivica@oris.hr

Oris d.o.o.,    Kralja Držislava 3, HR-10 000 Hrvatska, Zagreb
   web: www.oris.hr

ODPORNA ARHITEKTURA

2. SKLOP PREDAVANJ - INTEIRER

Vabimo vas na prvi sklop predavanj v okviru razstave Arhitektura inventura

v četrtek, 11. marca 2021, ob 10. uri – Sklop interier

Ana Kosi

Interierji v današnjem času »junkspace-a« so začasni, minljivi. Odporni na čas pa so lahko v svoji zmožnosti mentalnega nagovarjanja uporabnikov. 

Maša Mertelj in Matic Vrabič

Ajda Merslavič

V magistrskem delu je obravnavala novomeški Sokolski dom in AKC Sokolc. Predavanje razmišlja o pojmu odporne arhitekture, ki ni v smislu arhitekture materialnosti, ampak arhitekture bivanja, ki je fizično arhitekturo obdržala živo kar nekaj let. 

Janja Šušnjar

Odmik k meji/na mejo/čez mejo tistega, kar je običajno, tistega, kar so nam predstavili kot udobno, je odločitev, ki zahteva pogum in močno željo po bogatejšem bivanju, delu in ustvarjanju v nekonvencionalnih praksah, po svetu, polnem idej, odnosov in svobodnega razmišljanja.

Napovedana predavanja bodo na ogled na Youtube kanalu Cankarjevega doma. https://www.youtube.com/user/Cankarjevdom

ZAPS je predavanjem dodelila 2 kreditni točki – sklop B (Teorija in referenčna praksa)

Za pridobitev kreditnih točk je potrebno na dan predavanj prijaviti svojo udeležbo na drustvo.arhitektov.lj@siol.net

Ob mednarodnem dnevu žena, 8. marca 2021, Center arhitekture Slovenije organizira šesti Dan odprtih vrat v ateljejih arhitektk, oblikovalk in gradbenic. Dan odprtih vrat ponuja ustvarjalkam možnost, da širši javnosti, študentom, obrtnikom in gradbenim podjetjem predstavijo svoje delo. 

Letos lahko v okviru Odprtih vrat ateljejev v obiščete tudi delovno skupino ZAPS Ženske v arhitekturi. Osnovni namen delovne skupine Ženske v arhitekturi je podpora ženskam v stroki in podpora arhitekturnemu poklicu kot celoti. Posveča se izzivom, povezanim z izboljšanjem pogojev za poklicno delovanje na arhitekturnem področju, ter ozaveščanju javnosti o pomenu arhitekturnega delovanja za kakovost bivanja.

Vabljeni, da vstopite skozi odprta vrata ateljejev, poklepetajte z ustvarjal- kami in spoznajte njihovo delo! 

Prijave na dogodek niso potrebne. Ob izvedbi dogodka bomo upoštevali vse aktualne ukrepe za zajezitev epidemije COVID-19.
Več informacij na: info@centerarhitekture.org in www.centerarhitekture.org

VEČ O DOGODKU; URNIK IN ZEMLJEVID

Letos vrata odpirajo: 

V LJUBLJANI: 

ROPOT d.o.o., Tina Semolič 

STRIP - Arhitekturni biro F019CF d.o.o., Manca Starman, Saša Štuhec, Eva Lasič 

KOLEKTIV DVA , Urška Bavčar, Anamarija Ludvik 

SVET VMES, Ana Kreč 

HANA KARIM STUDIO, Hana Karim 

CENTER ARHITEKTURE SLOVENIJE, Nives Čorak, Tina Gradišer, Barbara Viki Šubic 

ŽENSKE V ARHITEKTURI , Delovna skupina ZAPS 

V MARIBORU: 

ARHITEZA, d.o.o., Mateja Katrašnik 

V NOVEM MESTU: 

ARH+D, d.o.o., Darja Šurla Sladič 

V METLIKI: 

ARHEIN, Sanja Zvonković s.p., Sanja Zvonković 

V ČRNOMLJU: 

SAPO, d.o.o., Danijela Kure Kastelc

Leta 2016 je bil v okviru projekta MoMoWo - Women's Creativity Since the Modern Movement v partnerskih državah projekta, na Portugalskem, v Španiji, Franciji, Italiji, in Sloveniji organiziran prvi dan odprtih vrat v ateljejih arhitektk in oblikovalk. Sledila sta dva pod okriljem projekta MoMoWo, ki ga je v Sloveniji vodil ZRC SAZU, Umetnostnozgodovinski Institut Franceta Steleta (UIFS). Po zaključku omenjenega projekta organizacijo Dneva odprtih vrat nadaljuje Center arhitekture Slovenije. 

MoMoWo je bil prvi izbrani in financirani projekt Evropske unije, ki je bil posvečen arhitektkam, gradbenicam in oblikovalkam. Primarni cilj projekta MoMoWo je bil prepoznavanje in razumevanje vzrokov, ki so (in v določeni meri še) ovirali afirmacijo žensk, aktivnih v svetu projektiranja in gradnje. MoMoWo ni bil le raziskovalni projekt, saj se je s posebno pozornostjo osredotočal na razširjanje znanja o tako pomembni tematiki, mdr. tudi skozi organizacijo Dnevov odprtih vrat ateljejev arhitektk, oblikovalk in gradbenic. Projekt je k sodelovanju vabil širse skupine ustvarjalk in prispeval k njihovi boljši družbeni razpoznavnosti v globalno spreminjajočem se svetu. To poslanstvo s prevzemom organizacije Dnevov odprtih vrat od leta 2019 naprej pod pokroviteljstvom ZRC SAZU UIFS nadaljuje Center arhitekture Slovenije.

Vabimo vas na prvi sklop predavanj v okviru razstave Arhitektura inventura

v četrtek, 4. marca 2021, ob 10. uri – Sklop industrija

Bojan Lebar in Žiga Misjak

Da bi bila industrijska arhitektura lahko odporna na spremembe, mora predvideti nepredvidljivo. Definirati jo morajo preproste rešitve, ki konstrukcijo, ovoj in tehnologijo povežejo v prilagodljiv prostorski red. Daljnoročna vizija investitorja in racionalen razmislek arhitekta zagotovita trajno rabo stavbe.

študenta:
Eva Matijaševič

Magistrska naloga bo predstavljena preko serije vprašanj, ki so nalogo usmerjala od začetnih teoretičnih izhodišč do zaključnega arhitekturnega detajla: S čim se danes soočamo? S kakšnimi problemi bi se kot stroka morali aktivno ukvarjati in kakšna vprašanja bi morali zares postavljati?Kakšen bo naš arhitekturni odtis v prihodnosti?

Denis Hitrec

Čarli in tovarna cementa

Na industrijsko krajino Trbovelj s cementarno bomo pogledali duhovito in neobremenjeno ter v njej prepoznali gole disfunkcionalne prostorske artefakte, polne potenciala. Kaj je najbolj odporno bistvo arhitekture, ki lahko preživi tudi dolgo po njeni prvotni namembnosti, in kako ga izluščiti?

Napovedana predavanja bodo na ogled na Youtube kanalu Cankarjevega doma. https://www.youtube.com/user/Cankarjevdom

Predavanje Polone Filipič in Marka Pretnarja ter Eve Matijaševič bo 18. marca ob 10. uri.

ZAPS je predavanjem dodelila 2 kreditni točki – sklop B (Teorija in referenčna praksa)

Za pridobitev kreditnih točk je potrebno na dan predavanj prijaviti svojo udeležbo na drustvo.arhitektov.lj@siol.net

Prijava mora vsebovati podatke člana + ID št. ZAPS)

Vljudno vas vabimo v Veliko sprejemno dvorano Cankarjevega doma v Ljubljani na ogled pregledne razstave članov Društva arhitektov Ljubljana arhitekturainventura 2018_2020. 

Razstava bo odprta od 12. februarja do 11. aprila 2021. 

Obiskovalce prosimo, da ob ogledu razstave spoštujejo vsa epidemiološka navodila. 

V sklopu inventure vas vabimo tudi na spletna predavanja pod skupnim naslovom Odporna arhitektura: 

četrtek, 4. 3. 2021, ob 10. uri – sklop industrija 

Polona Filipič in Marko Pretnar, Bojan Lebar in Žiga Misjak 

Študenta: Eva Matijaševič, Denis Hitrec 

četrtek, 11. 3. 2021, ob 10. uri – sklop interier 

Ana Kosi, Maša Mertelj in Matic Vrabič 

Študentki: Ajda Merslavič, Janja Šušnjar 

četrtek, 18. 3. 2021, ob 10. uri – sklop javno 

Aleš Žnidaršič, Mojca Gregorski 

Študenta: Ambrož Bartol, Irid Sevšek 

Napovedana predavanja bodo na ogled na Youtube kanalu Cankarjevega doma. https://www.youtube.com/user/Cankarjevdom

SKLAD ARHITEKTA JOŽETA PLEČNIKA

razpisuje

Plečnikovo nagrado za leto 2021 - osrednje javno priznanje slovenskemu avtorju za vrhunsko stvaritev na področju arhitekture, urbanizma, krajinske arhitekture ali notranje opreme, nastalo v zadnjih petih koledarskih letih v Sloveniji ali v tujini.

Sklad poleg nagrade razpisuje tudi Plečnikovo medaljo za aktualno realizacijo  ali  delo na navedenih področjih ter za pomembno delo s področja arhitekturne teorije in kritike ter strokovne publicistike oziroma na splošno za prispevek k bogatitvi arhitekturne kulture.

Sklad posebej razpisuje še priznanje za izvajalski dosežek in študentsko priznanje.

Kandidate za nagrado, medaljo in priznanje lahko predlagajo podjetja, strokovna društva, člani žirije, avtorji sami in vsi državljani Slovenije.

Kandidata za študentsko priznanje predlaga mentor ali fakulteta.

Predloge, ki naj bodo dokumentirani tudi s slikovnim  materialom, največ v velikosti A3, pošljite do 18. februarja 2021 na naslov: Društvo arhitektov Ljubljane, Sklad arhitekta Plečnika, 1000 Ljubljana, Karlovška 3/I. in info@drustvo-dal.si

Navodila za pripravo predlogov so objavljena na www.drustvo-dal.si/plecnikova_odlicja_2021 

Razpisu je treba priložiti izjavo o avtorstvu predlaganega dela.

Plečnikova odličja za leto 2021 bo izbrala žirija, ki jo bo imenovala Skupščina sklada.

SKLAD ARHITEKTA JOŽETA PLEČNIKA

Odprte hiše Slovenije (OHS) vabijo na ogled razstave Arhitektura v lesu danes za jutri, ki bo od 15. februarja do 30. aprila 2021 na Jakopičevem sprehajališču v parku Tivoli v Ljubljani. 

Razstava, ki je nastala pod pokroviteljstvom MGRT Direktorata za Lesarstvo in javne agencije SPIRIT Slovenija ter v sodelovanju s partnerji, kot so Alfa Natura d.o.o., Bauta d.o.o., CBD d.o.o., Eko koncept d.o.o., Lumar IG d.o.o., Marles d.o.o., M Sora d.d., Riko Hiše d.o.o.,Silvaprodukt d.o.o. in Turizem Ljubljana, prikazuje odlične arhitekturne projekte slovenskih arhitektov in konstrukcijskih inženirjev. Na 80 panojih je prikazana inovativna, trajnostna in inspirativna uporaba lesa tako v konstrukciji samih stavb kot v notranji opremi. 

Med predstavljeni projekti so tudi arhitekturne realizacije, ki so v letu 2020 prejele nacionalno nagrado Naj lesena gradnja 2020. Nagrado Naj lesena gradnja sta Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo – Direktorat za lesarstvo in Spirit Slovenija, javna agencija podelila že tretje leto zapored. V razstavo so uvrščeni tudi projekti, ki so nominirani za pomembno mednarodno nagrado na področju arhitekture Mies van der Rohe 2022 in projekti letošnjih nagrajencev Prešernovega sklada, biroja Jereb in Budja arhitekti. 

Razstava predstavlja izjemno pestro tipologijo arhitektur: od lesenih izobraževalnih stavb, športnih dvoran, eno in več stanovanjskih hiš do turističnih objektov, ki les uporabljajo na najrazličnejše načine. 

Porast rabe lesa kaže na vse večje zavedanje o pomenu kakovostno in trajnostno oblikovanih prostorov. Lesena gradnja lahko s pravilnim izborom lesa, vrsto konstrukcije in načina gradnje izpolnjuje bistvene zahteve sodobne trajnostne gradnje, ki zmanjšuje obremenitev okolja. Les ob nastajanju in v obdobju uporabe skladišči CO2, prav tako pa je pri predelavi lesa potrebno manj energije kot pri drugih materialih. Gradnja z lesom je hitrejša, energetsko učinkovitejša in bivalno prijaznejša od klasične gradnje.

Prav tako ima bivanje v stiku z lesom veliko pozitivnih lastnosti, saj lesene stavbe nudijo visoko stopnjo bivalnega ugodja. Znanstveniki ugotavljajo, da poučevanje in izobraževanje v lesenih prostorih spodbuja kreativnost in večjo motivacijo za pridobivanje znanj.

Danes je še posebej pomembno, da razumemo pomen kakovostno grajenega prostora, ki razvija estetske in funkcionalne standarde bivalne kulture v sozvočju z najsodobnejšo tehnologijo, z okoljem in podnebnimi spremembami. Tudi pobuda Evropske komisije »Novi evropski Bauhaus« za pospešitev zelene preobrazbe postavlja arhitekturo in arhitekte v ospredje prehoda v bolj trajnostno gospodarstvo in družbo.

OHS povezujejo trajnostnost z odlično arhitekturo in ponujajo praktične odgovore za življenje v sožitju z naravo. Uporaba lesa v arhitekturi in notranji opremi je zagotovo odgovor za zeleno prihodnost. Zato da bo 21. stoletje lepše, bolj zeleno in bolj človeško.

6. DAN ODPRTIH ATELJEJEV arhitektk, oblikovalk in gradbenic

Ob mednarodnem dnevu žena, 8. marca 2021, Center arhitekture Slovenije po vsej Sloveniji organizira 6. DAN ODPRTIH VRAT ATELJEJEV arhitektk, oblikovalk in gradbenic.

Dan odprtih vrat ponuja projektantkam možnost, da širši javnosti, študentom, obrtnikom in gradbenim podjetjem predstavijo svoje delo.

Si arhitektka, gradbenica, oblikovalka?

Je tvoj atelje v Sloveniji?

Sodeluj na šestem Dnevu odprtih vrat ateljejev!

Odpri vrata svojega ateljeja ali delavnice in nam razkaži svoje delo in projekte.

Spletna prijavnica je dostopna na povezavi: https://forms.gle/U4FiZyCg1oU2oA2W7

Več o projektu: https://www.centerarhitekture.org/odprta-vrata-ateljejev/

Prijavo za odprta vrata ateljejev je možno oddati do 20. februarja 2021.

V kolikor dogodka zaradi veljavnih ukrepov za zajezitev epidemije COVID-19 ne bo možno izvesti v živo, ga bomo preselili na splet.

Prijave za obisk ateljejev niso potrebne.

POVABILO ŠTUDENTOM K ODDAJI PREDLOGA ZA VURNIKOVO ŠTUDENTSKO NAGRADO ZA LETO 2021

 Vzporedno bo v Galeriji Spomeniškovarstvenega centra v Ljubljani (Trg francoske revolucije 3) od 1. do 28. februarja 2021 na ogled pregledna razstava nagrajenih in nominiranih predlogov za Vurnikovo študentsko nagrado 2018-2020. Vabljeni!

Vurnikova študentska nagrada se za celotni študijski opus podeli študentkam in študentom 4. in 5. letnika enovitega magistrskega študijskega programa arhitektura (UL FA), 1. in 2. letnika drugostopenjskega študijskega programa urbanizem (UL FA), 1. in 2. letnika magistrskega študijskega programa arhitektura (UM FGPA) in, od leta 2021 naprej, tudi 1. in 2. letnika magistrskega študijskega programa krajinska arhitektura (UL BF). Podeljena bo ena Vurnikova študentska nagrada in dve enakovredni priznanji.

Nagrada je častna in finančna (vrednost prve nagrade je 1500 EUR neto) in namenjena študijskemu potovanju. Dobitnik/dobitnica Vurnikove študentske nagrade bo v okviru naslednjih Vurnikovih dni pripravil predavanje z vtisi s potovanja. Podeli se tudi dve častni priznanji v vrednosti 300 EUR neto, ki za prejemnika/prejemnico ne predstavlja obveznosti.

Študenti/študentke pripravijo:

Osebno mapo (format A4, največ 50 strani in ne več kot 15 projektov)

– predstavitev vsakega projekta mora zajemati: naslov projekta, navedbo sodelavcev študentov, mentorjev, asistentov in kratek opis, ki naj bo v slovenskem in angleškem jeziku

–  v osebno mapo ne sme biti vključena magistrska naloga

–  poslati je treba samo digitalno verzijo v formatu pdf, vektorsko (CD ali USB ključek)

Avtorski esej o arhitekturi, krajinski arhitekturi in/ali urbanizmu (priporočeno 7000-10000 znakov brez presledkov v slovenskem in angleškem jeziku).

–  esej mora v obeh jezikih imeti vidno označen en ali več odlomkov, ki jih študent želi v katalogu Vurnikove študentske nagrade izpostaviti. Vsi odlomki skupaj ne smejo presegati 2500 znakov (s presledki).

–  poslati je treba samo digitalno verzijo v formatu doc in pdf (CD ali USB ključek).

Prijava mora prispeti s priporočeno pošto na sedež Centra arhitekture Slovenije, Rimska cesta 1, 1000 Ljubljana, do ponedeljka, 3. maja 2021, do 00:00 (velja poštni žig s tem datumom), s pripisom »NE ODPIRAJ – VURNIKOVA ŠTUDENTSKA NAGRADA«.

Prijavo je v ponedeljek, 3. maja 2021, od 8. do 16. ure, možno oddati tudi osebno na sedežu Centra arhitekture Slovenije.

Ob 100. obletnici visokošolskega študija arhitekture na Slovenskem, ki je bil organiziran na pobudo arhitekta Ivana Vurnika, so Center arhitekture Slovenije, Občina Radovljica, Krajevna skupnost Radovljica, Fakulteta za arhitekturo Univerze v Ljubljani in Fakulteta za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo Univerze v Mariboru leta 2018 ustanovili Vurnikovo študentsko nagrado za perspektivnega študenta/študentko arhitekture, krajinske arhitekture ali urbanizma.

Več si preberite na povezavi.

PLAKAT

NAVODILA ZA PRIPRAVO PLAKATA

Če želite plakat printati po ceni 39,50 EUR + DDV /plakat, za katero se je dogovoril DAL, vas prosimo, da pdf plakate pošljete do petka, 29. 01. 2021 na info@prima-ip.si. POZOR! Plakat vam bodo sprintali in dostavili v CD samo ob predhodnem plačilu. Žal so se pogoji zaostrili, ker v prejšnjih letih nekateri člani DAL niso poravnali računa za printanje. 

Prosimo, da se navodil NATANČNO držite, sicer ne moremo odgovarjati za objavo in kakovost vaše predstavitve.

Datum in kraj dostave plakata in maket vam bomo sporočili naknadno.

PLAKAT

Predviden je en (1) pano na člana DAL, oz. max. trije (3) panoji na posamezni biro, če so v njem vsaj trije člani DALa.

Na enem panoju lahko predstavite max. 2 projekta. En pano je tudi ena stran v katalogu.

Shema panoja, ki se je morate zaradi enotnega videza razstave natančno držati,

ZRCALO PLAKATA INDD

ZRCALO PLAKATA PDF

Format panoja je 95/140 cm (pokončni format), kaširan na kappa plošče deb. 10 mm. 

Pri oblikovanju plakata je potrebno upoštevati, da bo spodnji rob plakata dvignjen od tal ca. 80 cm, zato tekst umestite na branju primerno višino. 

Tipografija črk je ARIEL (REGULAR IN NARROW), stil in velikost črk je na vzorčnem panelu. 

Predpisano ozadje panojev je belo. 

Pred konverzijo v pdf obliko morajo biti vsi tekstualni deli pretvorjeni v krivulje (outlines) in vse fotografije pretvorjene v CMYK (ne RGB).

Plakati NE SME vsebovati zaščitnih znakov projektivnih podjetij. 

Vsak plakat naj poleg fotografij in načrtov vsebuje osnovne podatke_Datoteko: 

avtorji (imena in priimki arhitektov, NE IME BIROJA)

ime projekta, lokacija, leto izvedbe 

naročnik (ime in priimek ali zasebni) 

projekt (leto)

izvedba (leto)

sodelavci (samo arhitekti)

projektivno podjetje/biro (samo ime, brez logotipa podjetja/biroja)

nagrade (samo strokovne arhitekturne nagrade, ne zmage na natečajih)

fotografije (ime fotografa)

Podatki za plačilo printanja plakata in dostavo v CD: 

PRIMA IP d.o.o., Brnčičeva ulica 31, 1231 Ljubljana Črnuče, davčna številka SI 91199808

TRR (IBAN) SI56 0313 4100 0276 887 odprt pri SKB d.d.

Namen: plakat Inventura 2021 NAROČNIK

NAVODILA ZA PRIPRAVO PLAKATA

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP), je

danes objavilo javni natečaj za izbor inovativne, kreativne zasnove in načrta simbolnega predmeta - nagrade Zlata čebela. Odprti, anonimni natečaj naslavlja vse zainteresirane avtorsko, tehnično in organizacijsko usposobljene državljane Republike Slovenije.

Strokovna žirija, imenovana s strani ministra dr. Jožeta Podgorška, bo izbrala tri najboljše predloge za izdelavo te nagrade. Nagrada bo izdelana po najboljšem izbranem predlogu, in bo s strani predsednika Republike Slovenije podeljevana vsako leto ob svetovnem dnevu čebel, za svetovne dosežke na področju čebelarstva.

Odziv na javni natečaj pričakujemo od likovnih umetnikov, oblikovalcev, arhitektov, kiparjev, drugih zainteresiranih avtorjev, pravnih oseb in/ali skupin avtorjev. Pomembno je, da vloga sledi opisanim izhodiščem v razpisni dokumentaciji, z izvirnim predlogom za izdelavo vrhunskega, kakovostnega in funkcionalno oblikovanega predmeta. Oblika nagrade, kot najvišje priznanje na področju čebelarstva na svetu, naj odraža prepoznavanje in simbolnost opraševalcev, čebelarstva, varovanja okolja in sožitja človeka z naravo. 

Poleg mednarodne vrednosti mora nagrada predstavljati tudi vrhunsko simbolno vrednost tako za prejemnika nagrade kot Republiko Slovenijo, ki jo podeljuje. Naj bo časovno univerzalna in mednarodno sprejemljiva za vse potencialne nagrajence iz različnih držav sveta. 

Ime nagrade Zlata čebela naj prijavitelje na natečaj ne omejuje – izbira oblike in materiala iz katerega bo nagrada, je prepuščena avtorjem. 

Presojo odličnosti in interpretativnosti podane kreativne zasnove, bo izvedla Strokovna žirija, v katero so poleg predstavnika MKGP in predsednika Čebelarske zveze Slovenije, vključeni priznani strokovnjaki s področja oblikovanja, marketinga in komuniciranja.

V razpisni dokumentaciji, objavljeni na portalu javnih naročil  http://www.enarocanje.si/Obrazci/?id_obrazec=380441, so jasno navedeni kriteriji, pa tudi merila ocenjevanja. Rok za posredovanje vlog je 22. februar 2021. 

Izmed vseh pravočasno prispelih vlog bo Strokovna žirija, izbrala tri najboljše predloge kreativne zasnove in načrta. S prvo izbranim vlagateljem, ki bo po merilih prejel največ točk, bo MKGP sklenilo pogodbo za izdelavo te nagrade.

MKGP poziva vse zainteresirane naj se odzovejo na natečaj in tako prispevajo k prepoznavnosti Slovenije, naših naporov za ohranjanje opraševalcev, podeželja in sožitja človeka z naravo.