Vabimo vas na uvodno konferenco nacionalnega raziskovalnega projekta Dediščina za vključujočo trajnostno preobrazbo – HEI-Transform (ARRS-J7-4641), ki bo na Fakulteti za arhitekturo 4. aprila 2023 s pričetkom ob 9.00.

Na konferenci bomo predstavili projekt in preliminarne rezultate prvih raziskav ter s pomočjo vabljenih strokovnjakov vpetost ciljev projekta in dediščine v procese trajnostne preobrazbe in zelenega prehoda Slovenije.

Osrednji govorec konference bo prof. dr. Christer Gustafsson, eden vodilnih svetovnih strokovnjakov na področju raziskovanja vloge dediščine pri doseganju zelene preobrazbe, in član mednarodnega svetovalnega odbora raziskovalnega projekta HEI-Transform.

Več informacij o konferenci najdete v priloženem vabilu in na spletni strani projekta.

Za vse dodatne informacije smo dosegljivi na: trajnostna.dediscina@fa.uni-lj.si in na hei-transform@zvkds.si

Udeležba na konferenci je brezplačna, zaradi lažje organizacije pa so obvezne prijave na povezavi.

Glavna tema dogodka bo »Energija«, ki zavzema vedno bolj pomembno mesto v našem življenju. Energija oblikuje prostor okoli nas. Zanima nas kaj se zgodi, če energije zmanjka? Ali naj preprosto ugasnemo luči, ogrevanje, zmanjšamo transportne poti, ugasnemo stroje, zapremo proizvodnjo? To so vse vprašanja , ki so vse bolj aktualna v luči energetske krize, ki jo je povzroča tudi vojna. Kako na to lahko odgovorimo arhitekti, inženirji projektanti, snovalci mest? »V objektih je že shranjeno velika količina energije, kot npr. v žgani opeki, drobljenem agregatu ter kovanem metalu. Zmanjševanje količine odpadkov, prenova že obstoječih struktur ter vrnitev k tehnikam naših prednikov, pomembno pripomorejo k zmanjšanju ogljičnega odtisa naše družbe. Kot pravi priznana francosko – maroška antropologinja in arhitektka Salima Naji: »Zemlja ne sme biti več material revščine, sramu in preteklosti. Ko cene vseh surovin rastejo, morajo osnovne surovine, ko sta zemlja in kamen ostati dostopne za skupno dobro. V času ko se soočamo z različnimi krizami naenkrat, lahko arhitektura pripomore z rešitvami, ki varčujejo tako z viri in energijo«. (Architectural Review, October 2022)»

Cilj Konference je združiti strokovnjake, povezati inženirje, kot tudi nacionalne predstavnike institucij, civilno družbo, javne organe, raziskovalne institucije, da delijo znanje, izkušnje in mnenja ter da s pomočjo strokovnjakov nudi vpogled v zadnje stanje tehnike, ki temelji na priznanih izsledkih znanosti, tehnike in izkušenj. Na srečanju bodo povabljeni predavatelji predstavili svoja dela, raziskave in strokovne poglede. Iskali bomo odgovore na izzive, ki jih prinaša energetska kriza. Zanima nas ali je lahko »Kritični regionalizem« pravi odgovor na stanje v družbi?

O KONFERENCI 

Večerni del

Pomemben cilj Konference je ponuditi priložnosti za povezovanje in spodbuditi razpravo med udeleženci iz različnih področij. Po končani konferenci sledi večerni program z večerjo in druženjem ob glasbi.

Torek 21. 3. ob 17. uri v Veliki sprejemni dvorani Cankarjevega doma

Z debato želimo pojav gentrifikacije iz splošnega in včasih površnega ter moralizatorskega (in zato neoprijemljivega) pojavljanja besede  v javnosti prestaviti "na zemljo" - kako se kaže v naših mestih, še posebej v Ljubljani, kaj se lahko naučimo od drugih mest, kako se ji je mogoče upirati in kdaj ter kako bi jo bilo treba znati usmerjati oziroma kako regulirati področja urejanja mest, na katera vpliva - da je skratka ne bi jemali kot "naravni pojav" ali samoumevno dejstvo. Dodaten izziv bo tudi premislek, kako se stroka odziva na izziv gentrifikacije - obkroženi bomo s predstavitvami številnih projektov na razstavi, ki so bolj ali manj reprezentativni prerez projektantske aktivnosti zadnjih dveh let pri nas. 

Gostje

Breda Bizjak

dr. Pavel Gantar

Anja Planišček

Urška Kristina Škerl

Rok Žnidaršič

Vljudno vabljeni na gostujoče predavanje z naslovom »What makes a good architecture _ A story about an average architecture office«, ki bo v četrtek 16. marca ob 18.30 v Plečnikovi predavalnici. Predaval bo belgijski arhitekt Thierry Decuypere, V+ (Vers plus de bien-être).

VEČ

Ob prejšnji inventuri smo se spraševali, kaj pomeni odporna arhitektura. Od prejšnje razstave, leta 2021, se je svet spremenil, s tem pa tudi arhitektura in njena vprašanja. Od arhitekture se zahteva vedno več, ne samo, da je odporna, temveč da se dejavno vključi v ustvarjanje sveta in družbe za prihodnost. Z vrsto predavanj in okroglo mizo ob razstavi Arhitektura inventura 2023 raziskujemo arhitekturo, ki je ZA: ki je družbeno zavedna, spodbudna in proaktivna, trajnostna. Arhitekturo, ki ni "trajnostna" le v izračunani energetski bilanci v trenutku tehničnega prevzema, temveč je proaktivna v vseh korakih svojega nastanka, življenja in konca. Njena angažiranost se kaže v njenem programu, načinu dela avtorjev, z materiali in obliko, z daljnosežnim razmislekom o funkciji, pri izvoru materialov, iz katerih je zgrajena, v sozvočju z naravo, v urbanizmu, prilagodljivosti, odpornosti, možnosti odstranitve in reciklaže. 

Kakšna je torej arhitektura, ki predvideva, ne le odgovarja, ki snuje boljšo, bolj trajnostno prihodnost, in ne le ščiti pred poslabšanjem sedanjega stanja? 

Del programa bo tudi študentska sekcija z naslovom Študenti arhitekture ZA.

Arhitektura ZA prenovo stanovanjskega fonda

- Žiga Ravnikar, Eva Senekovič, Klara Bohinc, Andraž Keršič 

Potencial za dialog

Odkrivanje potenciala v obstoječem je nujna odgovornost naše generacije. Trajnost se začne s spoštovanjem in razumevanjem obstoječega tkiva in struktur. Včasih lahko že majhen poseg odločilno izboljša življenjske razmere uporabnika. 

Pomembno je, da kot relevanten kontekst upoštevamo tudi nekakovostno gradnjo, ki jo je treba prepoznati kot arhitekturni problem. Pri vsakem projektu je ključnega pomena spoštljiv dialog med obstoječim in novim. To drži za različna merila in okolja. 

Raziskovanje in branje zakonitosti prostora je osnova za razvoj našega procesa. Razumevanje struktur in odkrivanje zanimivih podrobnosti daje trdne temelje za naše koncepte. Pogosto prenavljamo večplastne strukture in odstiramo številne zgodbe, ki jih skrivajo. Odkrivanje zgodbe, ki jo pripoveduje hiša, je orodje, ki lahko prostor opolnomoči in pripelje v novo življenje v našem času.

- Jernej Girandon

Arhitektura ZA (KAJ)?

Ko govorimo o današnjih problemih sveta in družbe, se težko izognemo trenutnemu

globalnem sistemu. Prav je, da govorimo o tem, še pomembneje pa je, da svoj odnos do problema kažemo z arhitekturno prakso. Naša stroka je bila, je in bo večno razpeta med kapitalom in družbeno odgovornostjo, zato dolgoročno naša zapuščina ne bo odvisna od tega, kar bomo povedali/zapisali danes, ampak od naših vsakokratnih odločitev v vsej karieri, ki se bodo odrazile v naši praksi. Ne domišljam si, da kot posamezniki lahko spreminjamo sistem oziroma vplivamo na tok družbe, pa vendar verjamem v kolektivnost, v skupnost, ki lahko naredi korak v pravo smer.

Globalni kapitalizem je po G. Batesonu homeostatični sistem, kar pomeni, da »konstantnost neke spremenljivke zagotavljajo spremembe drugih spremenljivk« (Bateson, Gregory. Ekologija idej: Zbrani eseji iz antropologije, psihiatrije, evolucije in epistemologije. Elektronska izd., Beletrina, 2019, http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-M0LD78VO, str. 362), kar pomeni, da bo oziroma je že tudi ekologijo kapitalizem vključil v svoj sistem in jo počasi prilagaja svojim potrebam. Dokler je uveljavljen obstoječi globalni sistem, o pravi ekologiji težko govorimo. V našem delovanju zato potrebujemo strategije, ki ta sistem načenjajo. Te strategije se hitro spreminjajo. Kar deluje danes, ni nujno, da bo delovalo jutri. Z novimi strategijami lahko kažemo svetlobo na koncu tunela ali pa generiramo luč nasproti vozečega vlaka, zato moramo biti v svojem delovanju preudarni in previdni, predvsem pa resni, kar je danes žal redkost. Projekt RE_RE izhaja z dveh trajnostnih strategij, renovacije in reciklaže. Eno ključnih spoznanj projekta Koletivno telo je zavedanje, da ima reciklaža v svojem bistvu dvojno vlogo. Prva, bolj očitna je, da postavlja že obstoječe vire pred izkoriščanje novih virov, morda še pomembneje pa je, da je s tem v svojem delovanju protisistemska, saj z vsem, kar je, načenja idejo potrošništva, ki je glavno gibalo trenutnega globalnega sistema. Čeprav se ne gre slepiti, da smo s projektom RE_RE naredili kaj zelo resnega za ekologijo, družbo, spremembo, smo vendar pokazali, da je takšno delovanje mogoče. V prihodnosti bo vsekakor treba pokazati več in ne bo lahko.

Študenti

- Seminarji Glažar / Perović / Žnidaršič

Katastrofa in priložnost 

Leta 1895 je Ljubljano prizadel zadnji močan potres. Z oddaljevanjem zgodovinskega dogodka se rojeva tudi zavedanje o bližini novega, vendar pa študije in projekcije kažejo, da na potres v Ljubljani nismo dobro pripravljeni. Je lahko pričakovana katastrofa tudi priložnost za mesto?

Ljubljanski župan Hribar je leta 1895 potres izkoristil kot priložnost za prenovo, osvežitev in posodobitev mesta. Ob popotresni prenovi so nastale nekatere najbolj poznane vedute, javni odprti prostori in urbane poteze Ljubljane. Ob skupni seminarski temi smo se v okviru seminarjev Glažar, Perović in Žnidaršič v študijskem letu 2020/2021 na Fakulteti za arhitekturo Univerze v Ljubljani ukvarjali s preventivnimi ukrepi in potresno sanacijo kot možnostjo za preoblikovanje oziroma nadgradnjo obstoječih struktur ter gradnjo novih prostorov mesta. Spraševali smo se, kako lahko potres vpliva na socialni ustroj mesta in kako lahko s premišljenimi urbanističnimi in arhitekturnimi posegi presegamo zgolj zagotavljanje potresne varnosti ter grožnjo potresa razumemo tudi kot možnost za izboljšanje javnih, bivalnih, prostočasnih in delovnih prostorov Ljubljane. 

Udeležba na vsakem izmed treh predavanj in okrogli miza so akreditirani s po dvema (2) kreditnima točkama - sklop B, Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije. 

Na vsakem dogodku se boste vpisali v listo prisotnih in navedli tudi ZAPS številko.

V sredo, 22. marca 2023, ob 19. uri se bo v salonu id:doma na Slovenski cesti 9 v Ljubljani odvil tretji zaporedni Kajžin pogovorni večer. 

V ciklu debat na temo prenove bomo tokrat govorili o tem, kako misliti dediščino in prenovo. Vsako zgodovinsko obdobje se je do preteklosti opredeljevalo po svoje. O čem torej govorimo, ko govorimo o dediščini?

O humanističnih vidikih dediščine in prenove bodo razpravljali umetnostna zgodovinarka, kustosinja in vodja Direktorata za kulturno dediščino Špela Spanžel, etnolog in profesor na Filozofski fakulteti v Ljubljani dr. Rajko Muršič ter filozofinja, publicistka in urednica dr. Mateja Kurir.

Pogovor bo moderirala Ajda Bračič (Kajža)

VEČ

Ob prejšnji inventuri smo se spraševali, kaj pomeni odporna arhitektura. Od prejšnje razstave, leta 2021, se je svet spremenil, s tem pa tudi arhitektura in njena vprašanja. Od arhitekture se zahteva vedno več, ne samo, da je odporna, temveč da se dejavno vključi v ustvarjanje sveta in družbe za prihodnost. Z vrsto predavanj in okroglo mizo ob razstavi Arhitektura inventura 2023 raziskujemo arhitekturo, ki je ZA: ki je družbeno zavedna, spodbudna in proaktivna, trajnostna. Arhitekturo, ki ni "trajnostna" le v izračunani energetski bilanci v trenutku tehničnega prevzema, temveč je proaktivna v vseh korakih svojega nastanka, življenja in konca. Njena angažiranost se kaže v njenem programu, načinu dela avtorjev, z materiali in obliko, z daljnosežnim razmislekom o funkciji, pri izvoru materialov, iz katerih je zgrajena, v sozvočju z naravo, v urbanizmu, prilagodljivosti, odpornosti, možnosti odstranitve in reciklaže. 

Kakšna je torej arhitektura, ki predvideva, ne le odgovarja, ki snuje boljšo, bolj trajnostno prihodnost, in ne le ščiti pred poslabšanjem sedanjega stanja? 

Del programa bo tudi študentska sekcija z naslovom Študenti arhitekture ZA.

Torek, 7. 3. 2022, ob 17. uri

Arhitektura ZA srečno otroštvo

- Matjaž Bolčina, Ernest Milčinovič 

Otroški spomini

V neizprosni tekmi za najtrajnejšo temo v arhitekturi smo v kopici tehničnih gesel pozabili na resnično najtrajnejšo – spomin. Verjetno ni trajnejšega spomina, kot je otroški. Spomin je vedno vezan na prostor, prostor pa je arhitektura. Na podlagi teh izhodišč bomo predstavili novo šolsko knjižnico na Osnovni šoli Vič in šolsko igrišče pri Osnovni šoli Šmartno pod Šmarno goro.

- Denis Rovan, Aleš Žmavc

Arhitektura ZA srečno otroštvo = arhitektura za zeleno prihodnost

Odgovor na vprašanje, kako lahko arhitektura poskrbi za srečno otroštvo v dobi, ko otroci sami zahtevajo podnebno pravičnejšo prihodnost, se skriva v samorefleksiji. Navsezadnje je gradbeni sektor eden največjih porabnikov naravnih virov in odgovoren za več kot tretjino vseh izpustov nesnage v okolje.

Stavbe, ki so namenjene otrokom, učijo z zgledom. Ta sega od spoštljivega ravnanja z obstoječimi stavbami, uporabe naravnih gradiv pri gradnji novih stavb do vgrajevanja sistemov, ki izkoriščajo lokalno dostopne vire v času uporabe objekta. Obenem pa je prenova vrtcev več kot le izboljšanje energetske bilance; v enoti Učenjak vrtca Pedenjped je nastal prostor, ki tudi sam prispeva k vzgoji mladih članov skupnosti za zeleno prihodnost.

Študenti

- Rožle Toš 

Današnji prostori, jutrišnji otroci

Ko načrtujemo prostor za otroke, se prej ali slej spomnimo lastnega otroštva. A otroci imajo danes čisto drugačno otroštvo, kot smo ga imeli mi pred leti, desetletji. S pospešenim razvojem sveta se razmere hitro spreminjajo in že otroci bližnje prihodnosti bodo živeli čisto drugačno otroštvo kot najmlajši danes. Ali je sploh še mogoče načrtovati prostor tako, da bo vzdržal tok sprememb in v svoji življenjski dobi omogočal srečno otroštvo (vedno bolj različnim) generacijam zanamcev ter obenem nanje prenesel tiste vrednote, ki so jih nam predali naši predniki?

- Eva Hočevar, Nika Jeromel, Monika Golob, Danijel Ilijeski - Seminar Gregorski

Pandemija – ponovno odkritje doma in šole

Pandemija covida-19 je v 21. stoletju, zaznamovanem z rastjo mest, mobilnostjo, razvojem digitalnih tehnologij, interesi kapitala …, v ospredje spet postavila zapostavljene vsebine, povezane z zdravjem – svež zrak, svetlobo, gibanje, socialne stike. Nepričakovano brisanje mej med šolo in domom je odprlo vprašanja tipologij stavb za bivanje in za izobraževanje ter sprožilo premislek o ponovni uporabi inovativnih rešitev iz začetka 20. stoletja. Arhitekturna stroka se je v času hitrega razvoja industrije, onesnaževanja in širjenja bolezni že ukvarjala z enakimi vprašanji – pametno zasnovana arhitektura se namreč lahko nenehno prilagaja spremembam, tudi nepričakovanim.

- Žan Pirman

Slovenske sanje – grdota in udobje enostanovanjske hiše

Kar 66 odstotkov prebivalcev Slovenije biva v eno- ali dvostanovanjskih hišah. To je bivanjski ideal večine Slovencev, a veliko hiš je grdih in nefunkcionalnih. Gradnja je razpršena, pogosto energetsko neučinkovita in arhitekturno sporna. Pri oblikovanju osnovnega volumna enodružinskih hiš so Slovenci konservativni, medtem ko pri dozidavah samograditeljska domišljija dobi krila. Številne od teh tvorb presenečajo s svojo nenavadno obliko, atmosfero in ljudsko inovativnostjo ter oblikujejo značaj in kontekst naših naselij. Študentje smo z raziskovanjem izbranih primerov slovenskih enodružinskih hiš preverjali »slovenske sanje« ter z novimi projekti predlagali svoj bivanjski ideal za 21. stoletje.

Center za vključevanje tujcev v okolje

Projekt temelji na prenovi treh sosednjih enostanovanjskih hiš, namenjenih programu azilnega doma. Glavni cilj programa je vključevanju tujcev v okolje, kar je doseženo z delitvijo programa na zasebni, bivalni del in javni del, bazar v pritličju. Prenova izhaja iz ideje zgoščevanja in odpiranja prostora po tlorisu, prerezu in navzven.

Ob prejšnji inventuri smo se spraševali, kaj pomeni odporna arhitektura. Od prejšnje razstave, leta 2021, se je svet spremenil, s tem pa tudi arhitektura in njena vprašanja. Od arhitekture se zahteva vedno več, ne samo, da je odporna, temveč da se dejavno vključi v ustvarjanje sveta in družbe za prihodnost. Z vrsto predavanj in okroglo mizo ob razstavi Arhitektura inventura 2023 raziskujemo arhitekturo, ki je ZA: ki je družbeno zavedna, spodbudna in proaktivna, trajnostna. Arhitekturo, ki ni "trajnostna" le v izračunani energetski bilanci v trenutku tehničnega prevzema, temveč je proaktivna v vseh korakih svojega nastanka, življenja in konca. Njena angažiranost se kaže v njenem programu, načinu dela avtorjev, z materiali in obliko, z daljnosežnim razmislekom o funkciji, pri izvoru materialov, iz katerih je zgrajena, v sozvočju z naravo, v urbanizmu, prilagodljivosti, odpornosti, možnosti odstranitve in reciklaže. 

Kakšna je torej arhitektura, ki predvideva, ne le odgovarja, ki snuje boljšo, bolj trajnostno prihodnost, in ne le ščiti pred poslabšanjem sedanjega stanja? 

Del programa bo tudi študentska sekcija z naslovom Študenti arhitekture ZA.

 Torek, 21. 2. 2022, ob 17. uri

Arhitektura ZA kakovostno starost

Mojca Gužič Trplan, Gregor Trplan

Urejanje prostora za bivanje starostnikov

Na predavanju bosta predstavljena dva realizirana projekta našega arhitekturnega biroja, povezana z urejanjem prostorov za bivanje starostnikov, in sicer Center starejših v Izoli in Medgeneracijski center na Bledu. Projekta sta vsebinsko sorodna, saj vključujeta večstanovanjske objekte z oskrbovanimi stanovanji v kombinaciji z medgeneracijskim družbenim centrom. 

- Meta Kutin

Dom 65+: od golega dimenzioniranja do želja posameznih naročnikov

Starejši so ena najbolj raznolikih družbenih skupin. Ker projekte za starejše po navadi snujemo arhitekti, ki še nimamo lastne izkušnje starosti, si moramo vzeti čas za spoznavanje starejših naročnikov (in njihovih hotenj). Arhitekturni projekti, namenjeni starejšim, naj ne temeljijo le na njihovih splošno prepoznanih potrebah (dimenzioniranje, prilagojen program ...), temveč tudi na željah posameznih naročnikov (odnos do lepega, do osebne in skupnostne preteklosti ...). Predstavili bomo, kako se hotenja naročnikov izražajo pri projektu stanovanjske hiše in interierju garsonjere v Nebotičniku.

Študentki

Maja Cvelbar

Bivanje starejših na podeželju / Na starost nazaj v naravo

Starostniki na podeželju dojemajo staranje drugače kot tisti v urbanem okolju. Tudi na starost si želijo ostati doma, v stiku z naravo, ostati čim dlje samostojni, živeti kar se da nespremenjeno, v okolju, ki ga poznajo. Z zasnovo centra starejših v kombinaciji s kmetijo tako center ni samo zatočišče na starost, saj so lahko tudi starostniki vsak po svojih zmožnostih dejavni, potrebni sta samo prilagoditev okolja ter možnost varstva in pomoči.

Tjaša Čakš

Zabrisani odtisi zgodovine: spominska pot na Ljubelju

Razmišljanje temelji na magistrskem delu in obravnava zabrisane sledi prostora nekdanjega koncentracijskega taborišča na Ljubelju, ki izginjajo tako materialno kot v kolektivnem spominu. Zasnova spominske poti s povezovanjem zgodovinsko pomembnih območij nekdanjega taborišča ohranja spomin na prostor, tematizira dogodke iz druge svetovne vojne in na nov način predstavlja tematiko taborišč. V prostoru soustvari javni prostor, ki (p)ostane del kolektivne izkušnje spominjanja.

Udeležba na vsakem izmed treh predavanj in okrogli miza so akreditirani s po dvema (2) kreditnima točkama - sklop B, Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije. 

Na vsakem dogodku se boste vpisali v listo prisotnih in navedli tudi ZAPS številko.

 V sredo, 22. februarja 2023, ob 19h, platforma Kajža v salonu id:doma na Slovenski 9 v Ljubljani organizira pogovorni večer o prenovah samograditeljskih enodružinskih hiš na slovenskem podeželju.

Gostje večera bodo arhitekti Ana Kreč, Anja Planišček in Aleš Vrhovec.

V ciklu pogovornih večerov na temo prenove bomo tokrat govorili o tipologiji samograditeljskih enodružinskih hiš na slovenskem podeželju, ki močno zaznamujejo našo krajino. Kako lahko najdemo dolgoročne in sistematične načine za preoblikovanje vsebine takšnih hiš? Kako jih prilagoditi za staranje prebivalstva? Kako prebivalce opolnomočiti za poseganje vanje in jim pomagati do bolj natančnega branja prostora, ki jih obdaja?

VEČ

Odprtje

ponedeljek, 13. februar 2023, ob 19.30. uri, Cankarjev dom, Velika sprejemna dvorana

Trajanje

13. februar – 23. marec 2023

Razstava Arhitektura inventura je tradicionalna bienalna pregledna razstava članov Društva arhitektov Ljubljane. Letošnja, enajsta po vrsti, ki se bo med 13. februarjem in 23. marcem 2023 ponovno odvila v Veliki sprejemni dvorani Cankarjevega doma, bo predstavila prerez snovanja članov Društva v zadnjih dveh letih. Na razstavi bo več kot 150 avtorjev pokazalo 143  arhitekturnih in 13 študentskih projektov, od urbanističnega načrtovanja, do arhitekturnih zasnov in prenov javnih zgradb, večstanovanjskih stavb, enodružinskih hiš in interjerjev, pa tudi projekte grafičnega in industrijskega oblikovanja ter pisanje o arhitekturi. 

Arhitektura inventura je najobširnejši pregled arhitekturnega delovanja v naši državi, saj je Društvo arhitektov Ljubljane, ki predseduje tudi Zvezi društev arhitektov Slovenije, k sodelovanju ponovno povabilo tudi arhitekte iz ostalih slovenskih društev ter gostujoče projekte članov Zveze društev arhitektov Hrvaške in izbralo trinajst projektov študentov Fakultete za arhitekturo v Ljubljani.

V času razstave bo ob razstavnem prostoru potekalo 6 arhitekturnih predavanj in 6 študentskih predstavitev pod skupnim naslovom Arhitektura ZA.

Arhitektura ZA kakovostno starost

torek, 21. 2. 2023, ob 17. uri 

Mojca Gužič Trplan, Gregor Trplan

Meta Kutin

Študentki: Maja Cvelbar, Tjaša Čakš

Arhitektura ZA srečno otroštvo

torek, 7. 3. 2023, ob 17. uri 

Matjaž Bolčina, Ernest Milčinovič 

Denis Rovan, Aleš Žmavc

Študenti: Rožle Toš, Eva Hočevar, Nika Jeromel, Monika Golob, Danijel Ilijeski, Žan Pirman

Arhitektura ZA prenovo stanovanjskega fonda

torek, 14. 3. 2023, ob 17. uri 

Žiga Ravnikar, Eva Senekovič, Klara Bohinc, Andraž Keršič

Jernej Girandon

Študenti: Seminarji Glažar / Perović / Žnidaršič

Okrogla miza: Gentrifikacija

torek, 21. 3. 2023, ob 17. uri 

Udeležba na vsakem izmed treh predavanj in okrogli miza je akreditirani s po dvema (2) kreditnima točkama - sklop B, Zbornice za arhtiekturo in prostor Slovenije. 

Razstavo so finančno podprli

Ministrstvo za kulturo RS 

in

pokrovitelji

ARCADIA,  ACO,  INTERNORM, PREFA, ALU KÖNIG STAHL , INTERIER SHOWROOM,  STRLE SVETILA, GORIČANE, tovarna papirja SORA, PRIMA IP in PROSTORIA.

SPOROČILO ZA MEDIJE

SKLAD ARHITEKTA JOŽETA PLEČNIKA

RAZPISUJE

Plečnikove nagrade za leto 2023 – osrednje javno priznanje avtorju za vrhunsko delo na področju arhitekture, urbanizma, krajinske arhitekture in oblikovanja interierja, nastalo v zadnjih treh koledarskih letih v Sloveniji ali na območju slovenskega kulturnega prostora. Plečnikova nagrada se podeli izvedenemu delu, ki najbolje ustreza poslanstvu Plečnikovih nagrad.

Sklad razpisuje Plečnikovo medaljo za arhitekturno realizacijo večjega merila, arhitekturno realizacijo manjšega merila, javni prostor, strokovno publicistiko in medaljo za bogatitev prostorske kulture. Žirija podeli izmed treh kategorij, arhitekturna realizacija večjega merila, arhitekturna realizacija manjšega merila in javni prostor, dve Plečnikovi medalji in eno Plečnikovo nagrado. V kategoriji, ki ji pripada delo, ki prejme Plečnikovo nagrado, se Plečnikove medalje ne podeli.

K sodelovanju so vabljeni arhitekti, krajinski arhitekti, prostorski načrtovalci, teoretiki, kritiki, publicisti, oblikovalci in drugi ustvarjalci, ki se ukvarjajo s praksami arhitekture in oblikovanja prostora. Nagrade lahko prejmejo najkakovostnejša dela, intervencije in realizacije vseh meril. Sklad posebej razpisuje še študentsko priznanje v obliki štipendije. Štipendija Plečnikovega sklada se podeljuje kot priznanje za študijsko in obštudijsko delo po zaključku magistrskega študija.

Kandidate za nagrado in medaljo lahko predlagajo podjetja, strokovna društva, člani žirije, avtorji sami in vsi državljani Slovenije. Kandidata za štipendijo Sklada arhitekta Jožeta Plečnika predlaga mentor ali visokošolski zavod.

Razpis je odprt do 20. februarja 2023. Vabljeni k prijavam preko obrazca na spletni strani www.plecnikovenagrade.si, kjer so objavljena vsa navodila za pripravo kandidatur.

Plečnikovo nagrado in Plečnikove medalje za leto 2023 bo izbrala žirija, ki jo je imenovala Skupščina Sklada in jo sestavljajo Aljoša Dekleva, Matej Kučina, Meta Kutin, Anja Planišček, Špela Spanžel

13. in 14. januarja ob 20.00 gostimo predstavo oziroma gledališki esej KROG avtorjev Neje Tomšič in Nonument group, ki jih verjetno poznate.

Predstava pripoveduje o usodi Parka železničarskih delavcev v Cluju v Romuniji, a govori pravzaprav o spreminjajočih se javnih, skupnih prostorih in o družbenih spremembah ter politikah, ki na javne prostore vplivajo.

Ker se nam zdi tema za današnji čas pomembna, posebno v povezavi z arhitekturo, vas posebej vabimo na ogled predstave.

Poleg predstave si lahko ogledate tudi Kontekst – interaktivno instalacijo, ki bo tokrat posvečena umetnici Neji Tomšič. TUKAJ več tudi o Kontekstu.

Če vas bi ogled zanimal, se mi za brezplačne vstopnice, prosim, javite do četrtka, 12. 1. na mail tamara.bracic.vidmar@bunker.si s pripisom DAL.

Veseli vas bomo.

Lep pozdrav iz Bunkerja,