Aktivni del stroke na čelu z Društvom arhitektov Ljubljana (DAL) in Zbornico za arhitekturo in prostor Slovenije (ZAPS) si že več kot desetletje prizadeva za poenostavitev in učinkovitost prostorske zakonodaje, s čimer bi arhitektura in urbanizem pripomogla k urejanju prostora ter s svojim deležem posledično k rasti  gospodarstva. Žal za omenjeno s strani vlade ni nikoli pravega polsuha.

V konjunkturi nam je običajno razloženo, da za temeljitejše spremembe ni časa, ker moramo slediti intenzivni gospodarski rasti, v kriznih časih pa ni časa za temeljit premislek, ker je potrebno promptno reševati trenutno situacijo. Ob tem z obžalovanjem ugotavljamo, da čas je na razpolago za včasih več letne upravne postopke, skozi katere se le s težavo prebijejo tudi izkušeni strokovnjaki z več desetletno prakso.

Prostorska zakonodaja se je doslej ustvarjala v pisarnah uradov in ministrstev, z ljudmi, ki imajo zelo malo ali pa sploh nimajo izkušenj z realno projektantsko prakso in usklajevanjem. Kompetentna mnenja in pripombe aktivnega dela stroke, ki bi lahko s svojimi izkušnjami iz prakse realno izboljšali sistem in postopke načrtovanja, pa so bili s strani vseh vlad vedno znova neupoštevani in zavrnjeni. Zavračanje dialoga s stroko je nerazumljivo, saj je vendar stroka, vsaka na svojem področju, tista, ki nas usmerja k razvoju, napredku ter posledično h gospodarski rasti. Mnoge modre, razvite države, s katerimi se primerjamo, so svojo identiteto – prepoznavnost ter tako želeno gospodarsko rast gradile tudi na polju arhitekture, Slovenija pa je kot mlada država svojo priložnost zamudila že na začetku. Bolj kot s podporo stroki na področju urejanja prostora in arhitekture, smo se ukvarjali z raznimi gradbeniškimi aferami in zdrahami.

V zvezi z vladnimi predlogi sprememb prostorske zakonodaje, konkretno novel Zakona o graditvi objektov (ZGO) in Zakona o prostorskem načrtovanju (ZPN), želimo vladi sporočiti, da DAL predlaganim novelam nasprotuje, ker niso celovito premišljene, ne poenostavljajo postopkov načrtovanja in ne bodo pripomogle k urejanju slovenske krajine. Predlagamo, da se spremembe

DAL podpira in se pridružuje mnenju in predlogom dveh skupin organizirane civilne družbe s področja urejanja prostora – Odgovorno do prostora!(ODP) in Mreža za prostor(MZP).

Obenem na vlado apeliramo, da pred  spremembo prostorske zakonodaje sprejeme zakon o arhitekturi. 

DAL obenem opozarja, da je trenutni način spreminjanja zakonodaje brez strokovne razprave, neupoštevajoč predloge stroke, nedopusten. Hiter, parcialen in necelovito premišljen način spreminjanja ključnih zakonov na področju urejanje prostora bo prinesel veliko in dolgoročno škodo slovenski naravni in grajeni krajini. Konkretno s strani vlade predlagana legalizacija črnih gradenj pa bo podprla in nagradila tiste, ki zavračajo skupne interese slovenske družbe in javno dobro.

Na vsakem koraku govorimo o pravni državi. A kakšne signale vlada pošilja svojim državljanom, ko namerava nagrajevati kršitelje ter se posledično norčevati iz tistih, ki so se in se potrpežljivo borijo z zapletenimi mlini birokracije. Kot stroka imamo občutek, da država v dosedanji zgodovini nikoli ni imela dovolj samozavesti, da bi podprla tisto, kar je pravilno in dobro, ter zavrnila in preprečila kar je napačno in dolgoročno slabo. 

Pred spreminjanjem prostorske zakonodaje bi morala vlada urediti način, produktivnost in hitrost dela prostorskih agencij in odgovornih soglasodajalcev na upravnih enotah, kjer po mnenju večine projektantov in investitorjev prihaja do najdaljših zastojev. Da ureditev ni nemogoča, dokazuje učinkovitost iste vlade v prejšnjem mandatu, ko so bili relativno dobro reorganizirani deli upravnih enot, kjer državljani urejamo ostale upravne zadeve …

Stavbe, grajeni prostor, kulturna krajina …, vse to usodno ostaja za nami naslednjim časom in generacijam!

Od vlade pričakujemo in zahtevamo, da  predstavnike aktivnega dela arhitekturne stroke, to je DALa in ZAPSa ter aktivne predstavnike organizirane civilne družbe ODP in MZP povabi k sodelovanju pri spreminjanju/poenostavljanju zakonodaje. Skupaj bomo zagotovo oblikovali najbolj smiselne in produktivne prostorske zakone, s katerimi bomo uredili slovenski grajeni prostor in s katerimi bo lažje in hitreje zaživelo tudi slovensko gospodarstvo.

Izvršni odbor Društva arhitektov Ljubljana

V vednost

- Janez Janša, predsednik vlade RS

- Gregor Virant, predsednik državnega zbora RS

- Zvonko Černač, minister za infrastrukturo in prostor RS

- Žiga Turk, minister za izobraževanje, znanost kulturo in šport RS

- Franc Bogovič, minister za kmetijstvo in okolje RS

- Andrej Goljar, predsednik ZAPS

- Janez Lajovic, predsednik strokovnega sveta ZAPS

- Peter Gabrijelčič, dekan Fakultete za arhitekturo

Ponovno pismo Društvo novinarjev Slovenije

Spoštovani!

23. februarja smo vam poslali dopis, na katerega z vaše strani nismo dobili nobenega odgovora, še vedno pa arhitekti opažamo isti problem, nazadnje v Nedelu, 1.4.2012 v članku Zeleno in trajno pod obronki Julijcev, avtor članka Mateja Gruden o hotelu v Bohinjski Bistrici: da mnogi članki, ki se v medijih (večinoma dnevnih, tiskanih) pojavljajo o arhitekturi, o zgrajenih ali prenovljenih stavbah ali o arhitekturno-oblikovalskih posegih v prostor, mnogokrat omenjajo le naročnike in izvajalce gradbenih del (npr. Župan te in te občine je zgradil športno dvorano …, Gradbeno podjetje XY je sezidalo cerkev v Podutiku …, Mizarstvo XY je prenovilo vrtec …), ob tem pa ne omenjajo tudi avtorjev arhitekturne zasnove, notranje opreme, zunanje ureditve, osvetlitve ...

Navajanje imen avtorjev arhitekture tudi ima izobraževalni pomen, tako z vidika obveščenosti in osveščanja javnosti, kot poglabljanja vedenja o arhitekturi kot temeljni dejavnosti, ki vpliva na bivanje slehernika. Obenem je arhitekturno oblikovanje – enako kot film, fotografija ali glasba, kjer se v nasprotju z arhitekturnim delom ime režiserja oziroma fotografa ali avtorja glasbe v medijih striktno navaja – avtorsko delo. Ignoriranje imena arhitekta ni le pomanjkljiva informacija, ki s tem degradira njegovo delo in tudi pomen arhitekturne stroke v družbi, temveč tudi kršitev zakona o avtorskih in sorodnih pravicah (16., 17. in 18. člen).

Zato bi vas prosili, če bi lahko z dopisom svoje člane in čim širši krog novinarjev in urednikov opozorili na problem nekorektnosti nenavajanja imen avtorjev arhitekture, ki ga izpostavljamo v našem pismu.

V primeru iskanja informacij v zvezi z avtorji arhitekturnih del smo vam na razpolago.

Obenem pričakujemo vaš odgovor.

Hvala in lep pozdrav,

Maja Ivanič, predsednica Zveze društev arhitektov Slovenije (ZDAS) in predsednica Društva arhitektov Ljubljane (DAL)

V vednost

- Andrej Goljar, predsednik ZAPS

- prof. Peter Gabrijelčič, dekan FA Ljubljana

- prof. Metka Sitar, predstojnica Katedre za stavbarstvo, prostorsko načrtovanje in varstvo okolja, FG Maribor

- Tomaž Kancler, predsednik Društva arhitektov Maribor (DAM)

- Ines Kos, predsednica Društva arhitektov Primorske (DAP)

- Boštjan Bugarič, predsednik Društva arhitektov Obale (DAO)

-, predsednica Društva arhitektov Pomurja (DAPO)

- Jože Slak, predsednik Društva arhitektov Dolenjske in Bele krajine, (DAD)

- Gorazd Furman, predsednik Društva arhitektov in urbanistov Celje (DAUC)

- Rok Benda, predsednik regijskega odbora ZAPS za Gorenjsko

Proti spremembi prostorskega načrta za Bonifiko – proti pozidavi – za več narave v mestu – za pljuča Kopra

Pismo Borisu Popoviču, županu mesta Koper

Spoštovani,

Koper je najlepše srednjeveško obalno mesto. Žal, podobno kot ostala slovenska mesta, z novimi časi, v katerih bivanje in očitno tudi osebno zadovoljstvo narekuje predvsem turbo-kapital, izgublja svojo identiteto, svojo lepoto, svoj šarm … Namesto da bi izkoristili in poudarili obstoječe vrednosti, ki jih ponujata stari center Kopra in okoliška avtohtona naravna krajina, se mesto spreminja v zgolj še eno izmed anonimnih obalnih mest ... Prenasičenih s trgovskimi centri in industrijskimi conami, s predimenzionirano prometno ureditvijo, onesnaženo z reklamnimi in svetlobnimi napisi in z agresivno umetno pre-osvetlitvijo ...

Naše, torej slovensko in tudi koprsko bogastvo v tem globaliziranem svetu sta lokalna identiteta in neokrnjena narava. Zlasti zadnja bo v naslednjem desetletju, s porastom svetovne natalitete, zagotovo najbolj cenjena in iskana dobrina. Zato že danes razviti svet vlaga v obnovo obstoječega stavbnega fonda, ne v novogradnjo. Prenova obstoječega stavbnega fonda preprečuje degradacijo mestnega jedra in omogoča razvoj in odpiranje novih kulturnih in poslovnih vsebin v mestu. 

Spoštovani g. Popovič, ste drzni župan z mnogimi idejami (kar se od župana tudi pričakuje!), a po mnenju arhitekturne stroke, žal, z ne najboljšimi prostorskimi svetovalci in načrtovalci, saj vaših idej ne zmorejo ali ne znajo nadgraditi s strokovno kvaliteto. Prostor je potrebno načrtovati na daljše časovno obdobje, z zavedanjem, da lahko prevelika pozidava ne le uniči identiteto mesta in meščanov, temveč za seboj potegne tudi nepotrebne ali nesmotrne investicije ter različna družbena in vsebinska neskladja. Reševanje slednjih je ob že realiziranih grajenih strukturah veliko težje in napornejše. 

Zato bi vam želeli predlagati, da bi začeli Koper in njegovo okolico oblikovati skupaj s tistim delom arhitekturne stroke in svetovalcev, ki Koper dobro poznajo in se zavzemajo za njegove trajne avtohtone kvalitete in vrednote. Prepričani smo, da bi lahko Koper z vašo energijo, drznostjo in odločnostjo postal vzor urejanja starega in novega mestnega prostora v vseh obalnih in centralnih slovenskih, čezmejnih in tujih mestih.

Pismo z razmisleki in predlogi, ki vam jih je 12. marca 2012 poslala gospa Darja Vuga, podpiramo strokovne arhitekturne institucije in združenja*, ki zastopajo slovensko arhitekturno stroko.

Če potrebujete strokovne nasvete pri oblikovanju prostorske vizije in identitete Kopra, vam lahko priskočimo na pomoč.

Predlagamo tudi, da bi v Kopru skupaj organizirali javno tribuno s strokovno razpravo ali niz predavanj in okroglih miz za širšo javnost in koprske svetnike o kvalitetnih rešitvah poseganja v prostor, urbanizem, arhitekturo, stara mestna jedra ...

Lep pozdrav,

Maja Ivanič, predsednica Zveze društev arhitektov Slovenije

v imenu uradnih predstavnikov arhitekturnih institucij in združenj:

- prof. mag. Peter Gabrijelčič, dekan UL FA, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo

- Andrej Goljar, predsednik ZAPS, Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije

- Andrej Hrausky,  direktor Galerije Dessa

- Anja Planišček, Trajekt, Zavod za prostorsko kulturo

V vednost

- Zvone Černač, minister za prostor in infrastrukturo

- Franc Bogovič, minister za kmetijstvo in okolje

- dr. Žiga Turk, minister za izobraževanje, znanost, kulturo in šport

- Damjana Pečnik, direktorica direktorata za kulturno dediščino na Ministrstvu za kulturo RS

- dr. Jelka Pirkovič, generalna direktorica Zavoda za kulturno dediščino Slovenije

- Društvo arhitektov Obale

Dear Sirs,

We strongly protest any demolition of the Arles museum, designed by architect Henri Ciriani.

The original form of the museum represents an important example of late modernist design in your beautiful city and serves as a significant cultural element within your region’s cultural heritage. For this reason alone it has irreplaceable architectural value.

We give all our professional moral support to the architect and his efforts to save the museum in its original condition.

Respectfully Yours,

Maja Ivanic

President of the Union of Architectural Associations of Slovenia and

President of Ljubljana Architectural Association

Pismo Društvu slovenskih novinarjev

Spoštovani!

Arhitekti opažamo, da mnogi članki, ki se v medijih (večinoma dnevnih, tiskanih) pojavljajo o arhitekturi, o zgrajenih ali prenovljenih stavbah ali o arhitekturno-oblikovalskih posegih v prostor, mnogokrat omenjajo le naročnike in izvajalce gradbenih del (npr. Župan te in te občine je zgradil športno dvorano …, Gradbeno podjetje XY je sezidalo cerkev v Podutiku …, Mizarstvo XY je prenovilo vrtec …), ob tem pa ne omenjajo tudi avtorjev arhitekturne zasnove, notranje opreme, zunanje ureditve, osvetlitve ...

Navajanje avtorjev arhitekture ima izobraževalni pomen, tako z vidika obveščenosti in osveščanja javnosti, kot poglabljanja vedenja o arhitekturi kot temeljni dejavnosti, ki vpliva na bivanje slehernika. Obenem je arhitekturno oblikovanje – enako kot film ali fotografija, kjer se v nasprotju z arhitekturnim delom ime režiserja oziroma fotografa v medijih striktno navaja – avtorsko delo. Ignoriranje imena arhitekta ni le pomanjkljiva informacija, temveč degradira njegovo delo in tudi pomen arhitekturne stroke v družbi.

Zato bi vas prosili, če bi lahko z dopisom svoje člane in čim širši krog novinarjev opozorili na problem nekorektnosti nenavajanja imen avtorjev arhitekture, ki ga izpostavljamo v našem pismu.

V primeru iskanja informacij smo vam na razpolago.

Hvala in lep pozdrav,

Maja Ivanič, predsednica Zveze društev arhitektov Slovenije (ZDAS) in predsednica Društva arhitektov Ljubljane (DAL)

V vednost

- Andrej Goljar, predsednik ZAPS

- prof. Peter Gabrijelčič, dekan FA Ljubljana

- prof. Metka Sitar, predstojnica Katedre za stavbarstvo, prostorsko načrtovanje in varstvo okolja, FG Maribor

- Tomaž Kancler, predsednik Društva arhitektov Maribor (DAM)

- Ines Kos, predsednica Društva arhitektov Primorske (DAP)

- Boštjan Bugarič, predsednik Društva arhitektov Obale (DAO)

- Iztok Zrinski, predsednik Društva arhitektov Prekmurja in Prlekije (DAPP)

- Jože Slak, predsednik Društva arhitektov Dolenjske in Bele krajine, (DAD)

- Gorazd Furman, predsednik Društva arhitektov in urbanistov Celje (DAUC)

- Rok Benda, predsednik regijskega odbora ZAPS za Gorenjsko