Otvoritev razstave Stanko Kristl, arhitekt. Humanost in prostor bo v torek, 19. decembra, ob 19.00 v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje (MAO).

Goste bosta pozdravila akad. prof. dr. Tadej Bajd, predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU) in izr. prof. dr. Matej Blenkuš, dekan Fakultete za arhitekturo Univerze v Ljubljani.

Stanko Kristl, arhitekt, profesor, raziskovalec, inovator, humanist, akademik ter nenehni kritik in sooblikovalec vsakdana, sodi med najvidnejše slovenske arhitekte; njegova dela, od vrtcev, šol, bolnišnic, domovanj do spomenikov, so v času svojega nastanka vznemirjala domačo in mednarodno javnost – in to zanje velja še danes. Kot arhitekt v najširšem smislu skozi svoje projekte in raziskave nenehno zastavlja temeljno vprašanje: kaj je arhitektura v odnosu do človeka?

Kustosi razstave so Tadej Glažar, Tina Gregorič in Maja Vardjan.

Več o razstavi na mao.si.

Vabimo vas, da s svojimi objekti sodelujete na festivalu Odprte hiše Slovenije OHS, ki bo med 13. in 15. aprilom 2018.

Več o sodelovanju na festivalu preberite tukaj: http://www.odprtehiseslovenije.org/festival/odprte-hise-slovenije/ohs-za-projektante/

Objekti, izbrani za sodelovanje na festivalu OHS, ostanejo vidni na naši spletni strani prek vsega leta. Spletni vodnik OHS -Slovenska arhitektura na lepo oblikovanem portalu pokaže objekte, arhitektom in podjetjem pa nudimo tudi dodatne oblike promocije.

Zainteresirane projektante vabimo, da nam posredujete svoje realizirane projekte (ki še niso bili predstavljeni na dosedanjih festivalih OHS). Svoje predloge pošljite do 10. januarja 2018. Prijava projektov poteka preko spleta na povezavi: http://www.odprtehiseslovenije.org/prijava/

Izmed prispelih predlogov jih bo strokovna žirija izbrala 100, ki bodo javnosti na ogled z vodenjem arhitektov in bodo uvrščeni v spletni vodnik Slovenska arhitektura.

Največji slovenski arhitekturni festival Odprte hiše Slovenije OHS se bo v letu 2018 odvijal že devetič. Odprli bomo najboljše, najbolj inovativne, najbolj energetsko učinkovite arhitekturno odlične stavbe. Pokazali bomo arhitekturo, ki odpira drugačno videnje prostora. S festivalom sporočamo, da dobra arhitektura spodbuja delovno učinkovitost, oblikuje zdravju prijazna okolja in ima neštete pozitivne vplive na počutje in življenje vseh.

Namen festivala OHS je javnosti omogočiti vstop v kakovostno grajen in oblikovan prostor in ljudem prek osebne izkušnje prikazati možnosti, ki jih ponuja dobra arhitektura. Želimo, da ljudje s pomočjo arhitektov in strokovnjakov razmišljajo o kakovostnem prostoru naše skupne prihodnosti.

Na festivalu smo leta 2017 zabeležili skoraj 3.700 obiskovalcev, obiski na spletni strani rastejo iz dneva v dan (letos 100 571). V slovenskih medijih pa je bilo letos več kot 245 objav o OHS. Odprte hiše Slovenije so tudi del mednarodne mreže Open House World Wide, največjega svetovnega arhitekturnega festivala, ki na leto pritegne več kot milijon obiskovalcev.

Vljudno vabljeni na otvoritev razstave, ki bo v sredo, 6. decembra 2017, ob 18. uri v Galeriji Kresija na Stritarjevi ulici 6.

Razstava VIZIJE SO 12 – Kolo povezuje, se ukvarja z raziskovanjem, strategijo in predstavitvijo kolesarskega omrežja kot platforme za povezovanje celotnega urbaniziranega prostora ljubljanske regije, vključno z njenimi naravnimi vrednotami in kulturno dediščino. Razvoj kolesarskega omrežja v mestih in njihovih okolicah odpira možnosti za razvoj novih in povezovanje že obstoječih naravnih, kulturnih in turističnih destinacij ter postavlja nove izzive na področju oblikovanja prostora. V okviru razstavnega projekta bo predstavljena pred kratkim sprejeta strategija razvoja kolesarskih poti v Ljubljani in hkrati preverjena njena vpetost v širši regionalni okvir obstoječih in predvidenih kolesarskih poti. Aktualno, a le redko temeljito naslovljena tematika kolesarskega prometa in njegove vloge pri oblikovanju mestnega prostora, ki v Ljubljani postaja vedno prijaznejši, vendar zaenkrat še ne dovolj kvalitetno povezan z mestnim zaledjem in primestnimi občinami.

VEČ O RAZSTAVI

Razstava Vizije so 12 – KOLO POVEZUJE se bo zaključila z okroglo mizo na temo kolesarstva v Mestni občini Ljubljana in možnostih razširitve in povezave kolesarske mreže s širšo okolico.

Vljudno vabljeni na okroglo mizo, ki bo v ponedeljek, 18. decembra 2017, ob 18. uri, v Galeriji Kresija na Stritarjevi ulici 6.

Z nami bodo govorci z različnih področij načrtovanja prostora in kolesarstva, s katerimi se bomo pogovarjali o razvoju kolesarske mreže v Mestni občini Ljubljana in njeni okolici.

O kolesarstvu se bodo pogovarjali: Klemen Milovanovič, dr. Aidan Cerar, Janez Bertoncelj, Boštjan Berčan, Lea Ružič in Andrej Klemenc ter študenti Fakultete za arhitekturo.

Na okrogli mizi bomo odpirali teme, vezane na možnost razvoja novih in povezovanje že obstoječih kolesarskih poti, ki vključujejo naravne, kulturne in turistične destinacije, ker prav te postavljajo izzive na področju oblikovanja prostora.

Težko pričakovana knjiga je tik pred izidom, zato vas z veseljem vabimo, da se nam na njeni prvi predstavitvi pridružite v sredo, 6. decembra 2017, ob 12. uri v Plečnikovi hiši, Karunova 4 in 6 v Ljubljani.

O razlogih za nastanek knjige, njenem nastajanju in oblikovanju ter širšem pomenu publikacij o Plečnikovi arhitekturi se bomo pogovarjali v družbi avtorja Andreja Hrauskyja, predstavnikov sozaložnikov knjige Blaža Peršina, direktorja Muzeja in galerij mesta Ljubljane, in Maje Ivanič, direktorice Galerije DESSA, oblikovalca Žaka Prinčiča in fotografa Mirana Kambiča.

Vljudno prosimo, da svojo prisotnost potrdite na e-naslov: maja.kovac@mgml.si

Knjiga bo izšla v letošnjem Plečnikovem letu v sozaložništvu Muzeja in galerij mesta Ljubljane in Galerije Dessa.

Avtor Andrej Hrausky, arhitekt in poznavalec Plečnikovega opusa, je o knjigi zapisal: »Slovensko prestolnico večkrat imenujemo tudi Plečnikova Ljubljana. In res ji je naš najpomembnejši arhitekt s svojimi številnimi posegi vnesel neizbrisen pečat. Pa jih tudi zares poznamo? Vsak dan hodimo mimo njih in mnoge prezremo. Knjiga nam skuša odkriti prav vsa Plečnikova arhitekturna dela v mestu. Pa ne le to, tudi okoliščine njihovega nastanka, ki nas poučijo o tem, kako so nekoč živeli in delovali Ljubljančani. Predvsem pa nam knjiga skuša razložiti Plečnikovo arhitekturo: kako jo gledati, kako videti in kako razumeti.«

Po izidu bo knjiga dostopna tudi v Galeriji Dessa na Židovski stezi 4 v Ljubljani.

Več na spletni strani www.dessa.si

Prva tiskana izdaja študije Design arhitekta Edvarda Ravnikarja (1969). Avtor je v uvodu razprave zapisal, da gre za študijo o problematiki designa nasploh, s predlogom za ukrepe, ki bi jih morali napraviti za njegov razvoj v Sloveniji. Vse do pričujoče izdaje je bila študija ohranjena le v obliki fotokopiranega tipkopisa. Ker gre za izjemno pomemben dokument teorije in zgodovine slovenskega oblikovanja, smo se v društvu Pekinpah odločili za izdajo tipkopisa v knjižni obliki. Za likovno opremo je poskrbel slikar Arjan Pregl.

Edvard Ravnikar
Design

Zbirka 42:8
Uredila: Barbara Predan
Lektorirala: Katja Paladin
Likovna oprema: Arjan Pregl
Oblikovanje ovitka in oblikovna
zasnova notranjosti: Petra Černe Oven
Tisk: Stane Peklaj
Naklada: 200 izvodov
Ljubljana 2017
ISBN 978-961-94078-4-4

Več o knjigi

Vabljeni na predstavitev projekta

AMASIKO - prehodni dom za otroke z ulic, ki so ga letos poleti študenti in mentorji Fakultete za arhitekturo zgradili v Ugandi.

Predstavitev bo v četrtek, 30. novembra ob 19.00 uri na Fakulteti za arhitekturo v Plečnikovi predavalnici.

Društvo arhitektov je v sodelovanju z ZAPS v lanskem letu pripravilo posodobljeno različico interaktivnega programa za izračun vrednosti projektantskih storitev ARHIGRAM 3.

Na spodnji povezavi najdete posodobljeno verzijo ARHIGRAM 3.04. Odpravili smo nekaj napak ter dodali novo možnost pri izbiri faz. Več o tem si lahko preberete v opombah ob izdaji nove verzije. Priložena so navodila.

Vrednosti projektantskih storitev, kot jih izračunava program, predstavljajo priporočene cene, ki projektantom omogočajo načrtovanje kakovostnih arhitekturnih rešitev in izdelavo kakovostne projektne dokumentacije. Večja odstopanja navzdol nedvomno pomenijo manj uspešne arhitekturne rešitve in nižji nivo obdelave načrtov. Slabše rešitve lahko za naročnika pomenijo slabši izkoristek prostorskega potenciala, zaplete pri pridobivanju gradbenega dovoljenja in nenazadnje tudi višje stroške pri gradnji, vzdrževanju in uporabi objektov.

Predloge za morebitne izboljšave nam lahko pošljete po elektronski pošti ali pa jih napišete v komentarje pod to objavo.

Na spodnjih dveh povezavah lahko prenesete izračun, opombe ob novi izdaji in kratka navodila.

IZRAČUN

OPOMBE OB VERZIJI 3.04

NAVODILA

Načrtovanje in izgradnja Trga republike ter 40 let od začetka gradnje Cankarjevega doma

Vljudno vabljeni na odprtje razstave

Ravnikarjeva linija. Načrtovanje in izgradnja Trga republike ter 40 let od začetka gradnje Cankarjevega doma.

V petek, 27. oktobra 2017, ob 12. uri v Veliki sprejemni dvorani Cankarjevega doma.

Razstavo bosta odprla župan Mestne občine Ljubljana Zoran Janković in generalna direktorica Cankarjevega doma Uršula Cetinski.

Razstava spremlja nastajanje prostora Trga republike in Cankarjevega doma od prvih zasnov do danes. Skozi prostorsko analizo projekta Edvarda Ravnikarja sledimo arhitektovim in družbenim transformacijam skozi desetletja načrtovanja in gradnje kompleksa, ki je postal simbol samostojne države.

Razstava je nastala na pobudo Mestne občine Ljubljana v sodelovanju s Fakulteto za arhitekturo Univerze v Ljubljani in Cankarjevim domom. Avtor razstave je doc. Rok Žnidaršič. Na ogled bo do 15. novembra 2017 v Veliki sprejemni dvorani Cankarjevega doma.

***

V ponedeljek, 6. novembra 2017, ob 17. uri vljudno vabljeni tudi na istoimensko okroglo mizo v Klub Cankarjevega doma.
Vabljeni sogovorniki: Uršula Cetinski, Matevž Čelik, Miran Gajšek, Janez Koželj, Janez Kromar, Gregor Rihar, Aleš Vodopivec, Rok Žnidaršič.

Vabljeni, da se udeležite mednarodnega arhitekturnega natečaja za mestno hišo v Zenici, Bosna in Hercegovina.

Mednarodno žirijo sestavljajo: Maroje Mrduljaš, Idis Turato, Dean Lah, Mladen Burazor in Zvjezdan Turkić.

Več o natečaju TUKAJ

Vabimo vas na odprtje razstave, ki bo v ponedeljek, 13. novembra 2017, ob 20. uri v Galeriji DESSA.

Arhitekturna fotografija, razpeta med objektivnim in subjektivnim pogledom

Za celovito izkušnjo in razumevanje je arhitekturno delo potrebno doživeti v živo. Ko te možnosti nimamo, si pomagamo z nekaterimi mediji, ki jo na različne načine predstavijo: skica, risba, načrt, maketa, vizualizacija, film in drugi. Vendar med tehnikami (re)prezentacije realizirane arhitekture vodilna vloga pripada fotografiji. Na najbolj verodostojen način uspe predstaviti arhitekturne objekte, morda tudi zato, ker se zdi objektivna in ker svoja sporočila na ta način najlažjeskomunicira z javnostjo. In vendar se zgradbe, interierja, trga, parka ali mesta ne da upodobiti na povsem objektiven način: vsaj kanček interpretacije – odvisno od pristopa – ostaja v rokah (oz. v očesu in objektivu) avtorja fotografa, torej subjekta. V vsakem ustvarjalnem delu, tudi v fotografovem, je skrit del avtorjeve (p)osebnosti: njegova likovna in človeška senzibilnost, njegovo strokovno znanje, temperament in izkušnje, življenjski nazori in credo ... Nič nenavadnega torej ni, da najboljši arhitekturni fotografi izhajajo iz vrst samih arhitektov, saj jih celovito razumevanje umeščanja volumnov v prostor, notranjega ustroja stavbe, njene konstrukcije ter principov kompozicije postavljajo v primerjalno prednost z ostalimi strokami.
Virginia Vrecl je arhitektka, ki svoje ustvarjalne potenciale iz projektantskega dela preusmerja tudi v fotografiranje arhitekture. Zdi se, da so njeni umetniški naravi najbližje zamrznjeni drobci časa, ujeti v abstraktne podobe arhitekturnih detajlov; včasih enigmatičnega merila, z zabrisano materialnostjo, obsijani s sončnim žarkom ali zarisani z grafizmom sence ... Tudi ostale arhitekturne kompozicije so raznolike, a umerjene in umirjene. Na razstavi so strukturirane v tematske sklope: mestni prostori . zgradbe . interier . detajli - abstrakcije.
Aleksander S. Ostan

Virginia Vrecl, arhitektka in arhitekturna fotografinja, je leta 1997 diplomirala na Fakulteti za arhitekturo Univerze v Ljubljani. Po diplomi je sodelovala z različnimi arhitekturnimi biroji ter po opravljenem strokovnem izpitu leta 1999 začela samostojno pot v projektiranju. Kot članica Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije in Društva arhitektov Ljubljana je sodelovala na skupinskih preglednih razstavah, na zadnjih kot arhitekturna fotografinja. Z arhitekturno fotografijo se je začela ukvarjati ob številnih strokovnih ekskurzijah in potovanjih po svetu, namenjenih predvsem raziskovanju arhitekturnega prostora. Njene arhitekturne fotografije so objavljene v slovenskih revijah, časopisih in katalogih ter na domačih in tujih spletnih portalih. Od leta 2014, ko je imela svojo prvo samostojno fotografsko razstavo v okviru Piranskih dnevov arhitekture, je samostojno razstavljala v Hiši arhitekture Maribor (2015), v slovenskem kulturnem centru Koroton na Dunaju (2015), v Cankarjevem domu v Ljubljani (2015), v okviru Meseca fotografije – Fotonični trenutki galerije Photon v Arhiteki – NUK v Ljubljani (2016).


kuratorja: Aleksander S. Ostan, Maja Ivanič

9. novembra 2017 ob 18h v knjigarni Sanje na Trubarjevi 29 v Ljubljani

Predstavitev najnovejše knjige prof. Alexandra Tzonisa in prof. Liane Lefaivre, Times of Creative Destruction (Routledge 2017), in pogovor z avtorjema, Times of Creative Destruction (Routledge 2017).

ČAS KREATIVNEGA UNIČEVANJA
Oblikovanje stavb in mest v drugi polovici 20. stoletja

Alexander Tzonis & Liane Lefaivre, Routledge 2017

Prof. Alexander Tzonis in prof. Liane Lefaivre sta med najvplivnejšimi živečimi arhitekturnimi kritiki in avtorja številnih visoko referenčnih publikacij in člankov. Njuno razmišljanje je usmerjeno v prizadevanje za celostno obravnavanje arhitekturnih, regionalnih, ekoloških, socioloških in teozofskih vprašanj. Sta avtorja besedne zveze »kritični regionalizem«, ki jo je kasneje populariziral prof. Kenneth Frampton.

V knjigi Times of Creative Destruction so zbrani njuni najpomembnejši članki od 60-ih let prejšnjega stoletja do danes, kjer prikazujeta na eni strani porast kreativnega razmišljanja in zvezdniške arhitekture, na drugi pa nepovratno škodo, ki jo z gradnjo povzroča brisanje regionalnih identitet in kulturnih raznolikosti, kar sama simbolno poimenujeta »Peaks and Valleys of the Flat World«.

Prof. Alexander Tzonis, po rodu iz Grčije, je častni profesor na TU Delft na Nizozemskem, prof. Liane Lefaivre, po rodu iz Kanade, pa predava na dunajski UAA v Avstriji. Živita v Parizu.

Pogovor z avtorjema bo vodila dr. Nataša Koselj.

Vabljeni na jubilejno 35. mednarodno arhitekturno konferenco Piranski dnevi arhitekture 2017, ki bo v soboto, 18. novembra, v Gledališču Tartini v Piranu. Pričetek konference je ob 10. uri. V sklopu PDA bodo ob 20. uri v razstavišču Monfort v Portorožu podeljene mednarodne arhitekturne nagrade Piranesi 2017.

Vstopnice za PDA konferenco so že v prodaji: www.pida.si/vstopnina. Število sedežev je omejeno.

Program je na www.pida.si.

V torek, 07.11.2017 ob 18.00 uri v knjižnici Urbanističnega inštituta RS.

Na kakšen način poteka komuniciranje grajenega okolja? Kako lahko različne komunikacijske oblike, kot naprimer poddaja (zvok), dokumentarec (podoba) ali socialna omrežja dosegajo različne publike? Različni načini, ki znatno vplivajo pri aktualizaciji urbanističnih in arhitekturnih vsebin, bodo predstavljeni na treh primerih - poddaje, dokumentarnega filma ter online kataloga; sprehajali se bomo po tržnicah Londona, raziskovali nedokončane objekte v Kopru in se na koncu prepustili Architectuulovi spletni digitalizaciji pozabljenih spomenikov. Komuniciranje grajenega okolja vključuje različne fokusne skupine in metode doseganja ter vključevanja javnosti. Katera komunikacijska orodja omogočajo oblikovanje kritičnega diskurza o urbanističnih tematikah je odvisno od načina dostopa do ciljnih javnosti.

Boštjan Bugarič je urbanist, arhitekt, aktivist in urednik, ki se ukvarja z raziskovalnimi temami preobrazbe javnih prostorov v mestih, vplivov migracijskih tokov in rekuperacije vode. Ustanovil je KUD C3, ki mu služi kot platforma za raziskovanje urbanih trendov. Trenutno sodeluje s Fakulteto za arhitekturo v Ljubljani in urednikuje spletni katalog Architectuul.

V podjetju Baumit v okviru natečaja Baumit Life Challenge iščemo najlepše in najbolj zanimive arhitekturne rešitve in fasade. Lanska zmagovalka bienala Baumit Life Challenge v Madridu je bila Slovaška z objektom Vrtec Limbach, delom arhitektov Reznik in Polak, zato bomo letos najlepšo evropsko fasado Baumit izbirali v prostorih slovaške filharmonije v Bratislavi.

Lani sta se od skupno 252 objektov iz 22 držav v finale uvrstila kar dva slovenska projekta: vrtec Mavrica v Brežicah in večstanovanjske stavbe v Ljubljani. Projekt avtorjev Multiplan arhitekti za objekte F5 stanovanjske soseske Zeleni Gaj na Brdu je mednarodna strokovna žirija razglasila za zmagovalca kategorije večstanovanjskih stavb!

Tudi letos želimo pokazati in dokazati, da slovenska arhitektura sodi v evropski vrh.

Čeprav je do velikega gala večera še precej časa, so stavbe, ki bodo 14.6.2018 nominirane v Bratislavi, večinoma že zaključene. Prijazno vas vabimo, da nam pošljete zanimive projekte, ki »nosijo« fasado Baumit. Uvrstitev med finaliste je hkrati povabilo v Bratislavo in priložnost za osvojitev nagrade.

Odločitve o nagradah bo sprejemalo 12 arhitektov iz vse Evrope, med katerimi bo tudi slovenska arhitektka Maja Ivanič. V šestih posameznih kategorijah bodo marca 2018 v ožji izbor uvrstili po šest najboljših projektov, tako se bo za končno nagrado potegovalo 36 fasad.

Od lani se nadaljuje zgodba zanimivih struktur: za kombinacijo različnih struktur s kreativnimi fasadnimi smo ustvarili posebno kategorijo »Struktura poudari obliko«, ki bo dopolnjevala pet glavnih kategorij natečaja Life Challenge tudi prihodnje leto.

1. Merila za nominacijo

• Fasada mora biti izdelana s proizvodi Baumit.
• Projekt mora biti zaključen v časovnem obdobju 2016–2018.
• Projekt mora soditi v vsaj eno izmed spodnjih kategorij. V kategoriji »Struktura poudari obliko« so združene vse kategorije.

2. Kategorije:

     1. Novogradnja: Enostanovanjske stavbe
     2. Novogradnja: Večstanovanjske stavbe
     3.Novogradnja: Nestanovanjske stavbe
     4. Stara zgradba: Energetske prenove
     5. Stara zgradba: Zgodovinske prenove
     6. Posebna kategorija: »Struktura poudari obliko«

3. Ožji izbor

• Nominiranih bo najboljših šest fasad iz posamezne kategorije, njihove projektne ekipe pa bodo povabljene na slovesno podelitev nagrad. Strokovna žirija bo junija izmed projektov v ožjem izboru izbrala končne zmagovalce.
• 6 kategorij × 6 projektov = 36 nominacij

4. Nagradni sklad

• 6.600 EUR za zmagovalca v kategoriji
• 9.900 EUR za končnega zmagovalca natečaja Life Challenge Award

PRIJAVA DEL

• projekte za natečaj Life Challenge prijavi podjetje Baumit d.o.o.
• tekmujejo projekti zaključeni v obdobju 2016/2017 (jan. 2018)
• podatki/slikovni material:

• • Naziv in naslov objekta
  • Naziv arhitekturnega podjetja oz. arhitekt-a/-ov
  • Opis projekta (ang): kratek – do 300 znakov, daljši: do 1000 znakov
  • Fotografije višje resolucije (min. 200 dpi in /ali min. 2 MB)
  • Uporabljeni Baumit proizvodi

• rok: 15. 12. 2017 za že zaključene objekte oz 15. 2. 2018 za objekte, ki bodo zaključeni na začetku leta 2018

Za morebitna vprašanja (tudi prijave) smo vam z veseljem na voljo na naslovu arch@baumit.si oz. na telefonski številki 01 236 37 75 (Vesna Vulič).

Želimo si, da bodo slovenski arhitekti tudi letos med nagrajenci!

RAZPIS

Pravno mnenje glede arhitektove pravice po tretjem odstavku 44. člena ZASP(1)

izdelal Gregor Maček(2), ITEM d. o. o.(3)

dne 05. 12. 2016

naročnik: Društvo arhitektov Ljubljana

Povzetek mnenja

V skladu s tretjim odstavkom 44. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah(4) (v nadaljevanju ''ZASP'') mora lastnik zgrajenega objekta, ki je bil nagrajen na javnem natečaju, za predelavo objekta pridobiti soglasje nagrajenega avtorja/arhitekta. Soglasje lastniku ne sme povzročiti nesorazmernih stroškov oziroma znatno podaljšati časa predelave.

Menimo, da ima nagrajeni arhitekt / avtor po omenjeni določbi ZASP pravico svoje soglasje podeliti pod pogojem, da sam projektira predelavo objekta, vendar je arhitekt / avtor omejen z zakonsko zahtevo, da ne sme povzročati znatnega podaljšanja ali nesorazmernih stroškov.

OBRAZLOŽITEV

Pravno vprašanje

V konkretnem primeru je bilo zastavljeno vprašanje, kakšne pravice ima arhitekt prvotnega objekta, ko želi lastnik ta objekt predelati. Ce je odgovor pritrdilen, se nadaljnje vprašanje glasi, pod kakšnimi pogoji in ali ta arhitektova pravica obsega tudi pravico, da arhitekt sam projektira predelavo.

Ureditev pravice do predelave po 44. členu ZASP

Pri zgrajenih arhitekturnih objektih je lastnik načeloma prost, da delo predela (prvi odstavek 44. člena ZASP(5)), kar je sicer izjema od splošne materialne avtorske pravice do predelave avtorskega dela po 7. členu ZASP. Pri tem mora lastnik upoštevati le moralno avtorsko pravico do spoštovanja dela (drugi odstavek 44. člena ZASP(6)).

Vendar pa ZASP v tretjem odstavku 44. člena prosto predelavo dodatno omejuje v korist avtorja, če je bil

objekt nagrajen na javnem natečaju, kot bo podrobneje pojasnjeno v naslednjem razdelku.

Pogoji po tretjem odstavku 44. člena ZASP(7)

Ce je bil arhitekturni objekt nagrajen na javnem natečaju, ZASP poleg moralne avtorske pravice do

spoštovanja dela, avtorju podeljuje dodatno materialno pravico, da mora v primeru predelave lastnik od

avtorja pridobiti soglasje.

Arhitektova pravica do izdelave projekta predelave

Menimo, da v okvir pridobitve soglasja za predelavo, ki ga mora lastnik pridobiti od avtorja, spada tudi avtorjeva pravica, da svoje soglasje pogojuje s tem, da predelavo izdela sam, kar po našem mnenju izhaja iz naslednjih razlogov:

1. Najbolj smiselna pridobitev soglasja za predelavo je v tem, da avtor sam predela originalno nagrajeno delo, saj je v tem primeru soglasje že vsebovano v sami izdelavi predelave. Situacija, v kateri bi lastnik najprej naročil predelavo pri tretji osebi, nato pa bi moral od avtorja prvotnega objekta pridobiti soglasje in tvegati zavrnitev, je za lastnika objekta sicer možna, vendar je precej bolj neugodna in tvegana. 

2. V prejšnji verziji ZASP(8) je bila ta avtorjeva pravica konkretneje opredeljena, da je moral lastnik objekta predelavo najprej ponuditi avtorju prvotnega dela, če je bil ta živ in običajno dosegljiv. Trenutno veljavni ZASP je avtorjevo pravico omejil le na objekte, ki so bili nagrajeni na javnem natečaju, po drugi strani pa je razširil izvajanje te avtorjeve pravice, in sicer da lahko podeli soglasje pod pogoji, ki si jih zamisli. To pomeni, da če avtor ne želi ali nima možnosti, da bi prevzel projekt predelave, lahko to svojo pravico do podelitve ali zavrnitve soglasja uveljavi na druge načine.

3. Glede na to, da je podelitev soglasja omejena z materialnimi (in ne moralnimi) pogoji, in sicer soglasje ne sme povzročiti lastniku prekomerne stroške ali znatno podaljšati časa predelave, je jasno, da gre pri tej pravici za avtorjevo materialno pravico. Tudi sicer je pravica do predelave po 7. členu umeščena med materialne avtorske pravice. Iz tega izhaja, da bo lastnik objekta svojo dolžnost, da od avtorja pridobi soglasje, v praksi najenostavneje izpolnil tako, da bo najprej predelavo ponudil avtorju. Ce se avtor odloči, da bo projektiral predelavo, pa zakon določa, da uveljavitev te pravice lastniku objekta ne sme povzročiti dodatnih prekomernih stroškov ali podaljšati časa predelave. Ker so cene arhitekturnih storitev na objektiven način določljive v skladu z metodologijami(9), ki so uradno priznane s strani stanovskih organizacij, kot sta Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije (ZAPS) in Inženirska zbornica Slovenije (IZS), ter s strani Ministrstva za javno upravo(10), menimo, da se bo avtorjevo projektiranje v okviru teh cen štelo za ustrezno po tretjem odstavku 44. člena ZASP.

Zaključek

Na podlagi zgoraj navedenega zaključujemo, da mora v skladu s tretjim odstavkom 44. člena ZASP lastnik zgrajenega objekta, ki je bil nagrajen na javnem natečaju, za predelavo objekta pridobiti soglasje nagrajenega avtorja/arhitekta. Soglasje lastniku ne sme povzročiti nesorazmernih stroškov oziroma znatno podaljšati časa predelave.

Menimo, da ima arhitekt oziroma avtor pravico svoje soglasje podeliti pod pogojem, da sam projektira predelavo objekta, če pri tem ostaja znotraj okvira prepovedi povzročanja znatnega podaljšanja ali nesorazmernih stroškov.

(1) To pravno mnenje je bilo izdelano na podlagi vprašanja naročnika upoštevaje zakon in dostopno sodno prakso. To pravno mnenje seveda ne daje zagotovila, da bodo sodišča ali drugi uradni organi pri odločanju v konkretnih primerih zavzeli identična stališča.

(2) Gregor Maček, univ. dipl. prav., univ, dipl. inž. el., evropski in slovenski zastopnik za patente, modele in znamke.

(3) ITEM d.o.o., Zastopniška pisarna za patente in blagovne znamke; vpisana v register zastopnikov pri Uradu RS za intelektualno lastnino po št. 134; soglasje Ministrstva za pravosodje k tarifi po 144. členu Zakona o avtorski in sorodnih pravicah (pod opr. št. 312-1/2009 z dne 4. 3. 2009, objavljeno v Uradnem listu RS št. 23/09) in 133. členu Zakona o industrijski lastnini (pod opr. št. št. 429-1/2004 z dne 9. 2. 2004, objavljeno v Uradnem listu RS št. 16/04).

(4) Zakon o avtorski in sorodnih pravicah (Uradni list RS, št. 16/07 – uradno prečiščeno besedilo, 68/08, 110/13 in 56/15).

(5) Prvi odstavek 44. člena ZASP: "Lastnik zgrajenega arhitekturnega objekta lahko to delo prosto predela."

(6) Drugi odstavek 44. člena ZASP: "Pri izvajanju določb prejšnjega odstavka mora lastnik upoštevati avtorjevo pravico do spoštovanja dela."

(7) Tretji odstavek 44. člena ZASP: "Kadar je bil objekt nagrajen na javnem natečaju, mora lastnik pridobiti soglasje avtorja. Soglasje lastniku ne sme povzročiti nesorazmernih stroškov oziroma znatno podaljšati časa predelave."

(8) Prejšnji 44. člen ZASP:

"(1) Ce namerava lastnik arhitekturnega objekta to delo predelati, mora predelavo prednostno ponuditi avtorju prvotnega dela, če je ta živ in običajno dosegljiv.

(2) Ce avtor neupravičeno odkloni sodelovanje, lahko lastnik delo prosto predela. Pri tem mora spoštovati moralne avtorske pravice avtorja."

(9) Za izračun vrednosti arhitekturnih oz. inženirskih storitev se upoštevajo strokovne metodologije, kot so:

a. Merila za vrednotenje inženirskih storitev (IZS) (http://www.izs.si/dobra-praksa/merilaza-vrednotenje-inzenirskih-storitev),

b. Poenostavljena merila za vrednotenje projektantskih storitev za stavbe (IZS in ZAPS) (http://www.izs.si/dobra-praksa/merila-za-vrednotenje-inzenirskih-storitev/).

c. Merila za vrednotenje projektantskih storitev ZAPS: Arhigram in Urbigram (http://www.zaps.si/index.php?m_id=strokovna_cena)

(10) Smernice za javno naročanje arhitekturnih storitev (verzija 1.0, junij 2016), ki jih je sprejelo Ministrstvo za javno upravo priznavajo kriterije obeh zbornic (ZAPS in IZS) za izračunavanje vrednosti storitev tudi pri javnih naročilih arhitekturnih in inženirskih storitev.

Vabljeni na predavanje nemške filozofinje prof. dr. Ute Guzzoni
v sredo, 25. 10. 2017 ob 18.00 v Plečnikovi predavalnici,
na Fakulteti za arhitekturo Univerze v Ljubljani, Zoisova 12, Ljubljana.

Na predavanju bo prof. dr. Ute Guzzoni, zaslužna profesorica Albert-Ludwigs-Universität v Freiburgu, ena največjih raziskovalk Martina Heideggerja in njegova učenka, spregovorila o filozofiji Martina Heideggerja in arhitekturi. Izhajala bo iz misli »Gradnja je v sami sebi že prebivanje.«, iz predavanja Martina Heideggerja z naslovom »Gradnja Prebivanje Mišljenje«, v katerem Heidegger prebivanje pojasnjuje kot »biti na zemlji«. Prikazala bo kaj lahko pomeni razumevanje gradnje kot »biti-na-zemlji« – ali tudi kot »biti-v-svetu«. V štirih sklopih bo podrobneje pojasnila štiri pojme, implicirane v tem pristopu, namreč SVET, ČAS, PROSTOR in PREBIVANJE. Pojme, ki so ključni za arhitekturno prakso, tako prakso, ki se manifestira v teoretskem in miselnem udejstvovanju kot prakso gradnje prostora.

Narodna galerija je v sodelovanju s Centrom arhitekture Slovenije pripravila pregledno razstavo o slikarki Heleni Kottler Vurnik. 

Svoje delo je Helena Vurnik, rojena Kottler (Dunaj, 12.9.1882 - Radovljica, 4.4.1962), posvetila predvsem opremi projektov svojega soproga, arhitekta Ivana Vurnika. Z njim je vseskozi sodelovala, med drugim tudi pri projektu izvedbe zasebne kapele tržaškega škofa Andreja Karlina in Zadružne gospodarske banke na Miklošičevi cesti v Ljubljani. Veliko se je ukvarjala tudi s knjižno opremo. Ena izmed njenih najbolj priljubljenih slik je Šmarnična Madona, ki jo v maju izpostavijo v ljubljanski stolnici.

Razstava bo na ogled do 3. decembra 2017.

Vljudno vabljeni na otvoritev in na ogled razstave!

Prva javna uredniška konferenca o urbanih intervencijah Jožeta Plečnika v petek, 20. oktobra 2017, ob 18:00 v Plečnikovi hiši.

Dogodek bo potekal v angleščini, vhod je brezplačen.

Pred konferenco bo 45 minutni sprehod skozi Plečnikovo Ljubljano z zborom pred Križankami ob 17. uri. Dogodek bo v angleščini, vstop je brezplačen. Prosimo potrdite svojo prisotnost na: prijava@mgml.si ali 01 24 12 506.

Projekt Plečnik, mesto in jaz raziskuje mojstrove urbane intervencije, objavljene na angleški spletni platformi Architectuul v obliki Dossierja. Spletna publikacija za arhitekturo in arhitekturno skupnost Architectuul bo Plečnikove projekte predstavil preko svojega kataloga odprtih besedil v končno obliko Dossierja.

Jože Plečnik je bil izjemno iznajdljiv arhitekt. Ustvaril je mnogotere arhitekturne mojstrovine, oblikoval osnove dojemanja današnje Ljubljane in tudi bil izjemen učitelj, ki je razvil samosvoj idiosinkratičen arhitekturni jezik. Potrebno pa je omeniti, da je Plečnikova univerzalna privlačnost, še posebej v očeh arhitektov danes, večkrat nerazumljena prav zaradi Plečnikovih raznovrstnih dosežkov.

Kaj resnično ločuje Jožeta Plečnika od njegovih vrstnikov nekoč in danes, je njegova sposobnost ustvarjanja edinstvenega odnosa in povezav med človekom in njegovim okoljem.

Ta Plečnikova ideja presega oblikovanje zgolj enega predmeta oziroma stavbe. Vključuje namreč tudi gibanje, čas in raznolike prostorske konfiguracije. V tem kontekstu je njegov poziv h klasičnim oblikam posebno sredstvo za doseganje drugačnega končnega cilja - oblikovanja komunikacije, orientacije in vzpostavljanja identitete.

Ker je Plečnik mesto dojemal kot živ organizem, se je izogibal formalnim sistemom za vpeljavo sprememb v urbana okolja. Njegove namene se tako lahko najbolje dojame s sprehodom skozi Ljubljano, ki nima enega samega veličastnega razgleda, temveč je mesto polno manjših pretajenih vizualnih in prostorskih izkušenj. Samo z vsoto zbranih spominov na izkušene situacije postane celostna slika mesta in Plečnikove vizije jasna.

Zato bo javna uredniška konferenca odprla temeljno vprapanje Kaj se lahko danes naučimo od Plečnika in ob temu ostanemo zvesti njegovim nameram?

Letošnji arhitekturni simpozij Dnevi Orisa se bo odvil 14. in 15. oktobra v Koncertni dvorani Vatroslav Lisinski v Zagrebu.

Dnevi Orisa so mednarodni arhitekturni simpozij, ki ga organizira Oris Hiša arhitekture. Nastal je na podlagi uspešne zgodbe časopisa Oris, ki kot dvomesečnik neprekinjeno izhaja že 19 let.

Simpozij je bil prvič organiziran leta 2001 kot dvodnevni dogodek s predavanji tujih in domačih arhitektov. Izbor predavateljev in njihov odziv je posledica mednarodne prepoznavnosti časopisa Oris in mreže sodelavcev, ki jo je revija zgradila tekom let.

Na simpoziju Dnei Orisa se do sedaj predavali prepoznavni globalni arhitekti pa tudi radikalni eksperimentalni avtorji. Oris je skupaj gostil več kot 250 predavateljev iz celega sveta ter domači in tuji publiki omogočil stik z vrhunskimi arhitekti.

Predavatelji letošnjega simpozija Dnevi Orisa so:

RCR Arquitectes (Španija)

Schmidt Hammer Lassen Architects (Danska)

OFIS arhitekti (Slovenija)

Walter Angonese (Italija)

Davor Mateković (Hrvaška)

Go Hasegawa (Japonska)

Vedran Mimica (Hrvaška)

architecten de vylder vinck taillieu (Belgija)

Več o simpoziju TUKAJ

Ob razstavi Plečnikova sodobnost je organizirano predavanje poznavalca Plečnikovih del arhitekta Andreja Hrauskyja,
ki bo predstavil razstavo in podrobno spregovoril o Plečnikovih konceptih, reciklaži in tkanju drobnih urbanističnih posegov v širšo celoto.

Predavanje bo v sredo, 18. 10. 2017 ob 18. uri v Galeriji Dessa.

Več na spletni strani www.dessa.si

Četrtek, 5. oktobra, ob 12. uri.

Predstavitev izbranih zapisov avstrijskega arhitekta Adolfa Loosa z dr. Petrom Krečičem, prevajalko Uršulo Rebek in urednikom Zdravkom Dušo.

Avstrijski arhitekt Adolf Loos (1870 – 1933) je s svojim delom in osebnostjo razburjal duhove svojega časa. V dobi prevladujočega poznega historicizma in Jugendstila, s katerim so Dunaj zavzeli secesionisti, je leta 1898 ob razstavi dosežkov obrti in industrije v dunajskem Pratru s serijo člankov za Neue Freie Presse spregovoril o prikazanih izdelkih in odprl paleto kulturnih vprašanj. Domiselni slog in drzna kritika avstrijskih razmer sta iz mladeniča čez noč naredila glasnika generacije, ki je hotela obračunati z devetnajstim stoletjem.

Ornament in zločin je Loosov najznamenitejši esej. Nastal je okrog leta 1908, v drugem obdobju Loosovega publicističnega delovanja. Ob njem prinaša knjiga še druga značilna razmišljanja in zapise, v katerih se zagovornik avstrijskega modernizma polotil bivalnega okolja in kulture, od urbanistične politike dunajskega mestnega sveta do klobukov in robčkov v prsnih žepih. Pri tem je bil ne le luciden in brezobziren, ampak tudi duhovit.

Predstavitev v Plečnikovi hiši ima še poseben podton. Loosovo nezadovoljstvo nad srenjo dunajskih arhitektov je našlo lepo besedo le za redke izjeme: ena je bil prihajajoči Jože Plečnik. “Arhitekt Plečnik, ki mu je dunajsko obrtno združenje dalo priložnost, da pokaže svoje izjemno znanje, in si s tem zaslužilo priznanje vseh moderno mislečih, pa se je svoje naloge lotil na skorajda neobičajen način. Skozi razstavo veje pridih elegance,« je ocenil njegov prispevek k razstavi v Rotundi.

Knjigo v prevodu Uršule Rebek je izdalo KD Myra Locatelli.

Krajši prispevek prevajalke Uršule Rebek o Loosu TUKAJ.

PLEČNIKOVA SODOBNOST

Kako Plečnikovo delo razumeti danes?

Galerija DESSA, 11. 9. - 2. 11. 2017

Plečnikovo delo običajno delimo na tri obdobja, povezana s tremi mesti, v katerih je deloval: Dunajem, Prago in Ljubljano. Dolga leta je bilo njegovo delo po tem vrstnem redu tudi obravnavano, saj je umetnostna zgodovina najbolj cenila njegovo zgodnje obdobje, ko je bil še del dunajske avantgarde, zbrane okrog profesorja Otta Wagnerja. Vendar danes vse bolj spoznavamo ravno vrednost njegovega zrelega obdobja, ko si je zavestno izbral povsem svojo arhitekturno pot. Leto 2017 smo proglasili za Plečnikovo leto, saj mineva 145. obletnica njegovega rojstva in 60. obletnica smrti. Smo danes sposobni preseči tradicionalen pogled na njegovo arhitekturo?

Razumeti moramo, da sta Plečnikova selitev v Prago leta 1911 in prva svetovna vojna povzročili nekajletni zastoj v njegovem ustvarjanju. Ob prihodu v Prago je bil star 39 let, leta 1920, ko je spet pričel dobivati pomembne naloge, pa 48. Torej je skoraj desetletna prekinitev ustvarjanja padla v obdobje, ko je bil na višku ustvarjalnih moči. Med prvo vojno se je soočil še z neverjetnim uničenjem in človeškimi žrtvami, kar je občutljivega Plečnika zelo pretreslo. Imel je dovolj časa, da je lahko temeljito premislil o svojem odnosu do arhitekture in si dokončno izbral samosvojo pot, ne da bi se menil za svetovne trende sodobne arhitekture. Ugotovil je, da je smisel arhitekture v njenem preseganju časa in zato je stremel k večni arhitekturi (architectura perennis), ki bo razumljiva vsem, ne le danes, ampak tudi v prihodnje.

Brezčasna arhitektura ni tista, ki času kljubuje zaradi svoje trdnosti, ampak tista, ki jo stoletja po nastanku ljudje tudi razumejo in cenijo. Zato mora vsebovati neko univerzalnost, kot jo imajo na primer klasična dela, ko se nam zdi, da imajo vsaki dobi nekaj povedati, da so vedno aktualna. In ko želimo nekaj povedati, uporabljamo jezik, ki ga vsi razumejo. Zato je Plečnik  uporabljal splošno razumljiv jezik klasičnih arhitekturnih elementov: stebra (1), loka (2), piramide (3), obeliska (4) itd. – elementov, ki v sebi nosijo močna simbolna sporočila. Ker je verjel v etruščanske korenine Slovencev, je menil, da smo legitimni nasledniki antične arhitekture, iz katere je potrebno izhajati.  

Vendar je to le zunanji nagovor, bistvo njegove arhitekture pa je treba iskati v kreativnosti njegovih zasnov. Za dobro arhitekturo ni recepta, saj se mora arhitekt ukvarjati z mnogimi nasprotujočimi zahtevami, ki vnaprej izključujejo idealno rešitev. Arhitektura je vedno kompromis med želenim in mogočim. Zato je njena kvaliteta v kreativnosti tega kompromisa in ne v njenem zunanjem izrazu. Ob tem so Plečnikove arhitekturne rešitve še izvirne: most ni most (5), ampak trg na vodi, knjižnica je tempelj modrosti (6), mrtvašnica pa ni »centralno razstavišče mrličev«, kot je rekel Plečnik, ampak arhitekturni park poslovilnih kapel (7).  

Razstava skuša na nekaj primerih razložiti, da Plečnikov delo ni le del naše tradicije, ampak se pri njem da izluščiti tudi nauke sodobnosti.

Andrej Hrausky

Vabljeni k predložitvi referata za konferenco EAUH (European Association for Urban History)  2018.

Mednarodna konferenca o urbani zgodovini 
Naslov konference: Women and the City: The Changing Role of Women in Urban Renewal since 1989 

Chairs: Caterina Franchini (Politecnico di Torino), Helena Seražin (ZRC SAZU)

Ključne teme konference: Ženske; Spol; Prenova mest; Odpornost mest; Mestne politike; Javni prostori; Varnejša mesta

Referate predložite preko spletne strani EAUH2018, do 5. oktobra 2017.

Več o konferenci TU.

Vabljeni na drugo edicijo dogodka Landezine LIVE, ki bo v Ljubljano zopet pripeljala mednarodno uveljavljene strokovnjake s področja krajinske arhitekture in arhitekture. V seriji predavanj, ki se bodo zvrstila v petek 29. 9. v Stari mestni elektrarni – Elektro Ljubljana (Slomškova 18, LJ), bodo projekte in oblikovalske pristope predstavili nagrajenci mednarodne krajinskoarhitekturne nagrade LILA 2017. Več o nagradi LILA, prijavljenih projektih in mednarodni žiriji na landezine-award.com.

PROGRAM

9:45 REGISTRACIJA (obiskovalci s seboj prinesejo vstopnice, natisnjene ali na pametni napravi)

10:15 UVOD: Zaš Brezar, Robert Schäfer
10:30 Udo Weilacher / Tehniška univerza Munchen (Nemčija)
11:15 Perry Lethlean / T.C.L. - Taylor Culity Lethlean (Avstralija), član mednarodne žirije LILA

12:00 odmor

13:30 LILA nagrado predstavlja Chih-Wei GV Chang / SWA Group (ZDA)
13:45 LILA: Thomas Krarup / COBE (Danska)
14:30 LILA: Olivier Phillipe / Agence Ter (Francija)

15:15 odmor

15:45 LILA: Luc Wallays / OMGEVING (Belgija)
16:30 LILA: Hank van Tilborg / HNS Landscape Architects (Nizozemska)

17:15 odmor

17:45 - 19:00 Okrogla miza (podrobnosti kmalu)

Program in vrstni red govorcev se lahko nekoliko spremeni.

Več o nagrajencih/govorcih si lahko preberete v poročilu žirije LILA 2017.

VSTOPNICE

Prejšnji dogodek Landezine LIVE je bil razprodan. Svetujemo čimprejšnji nakup vstopnic, saj je število sedežev omejeno.

Nakup vstopnic lahko opravite na povezavi http://landezine.com/live/program-vstopnice/

Kotizacija znaša €20 (ter €15 za študente ob predložitvi potrdila o statusu ob registraciji na dogodku). Po e-nakupu vstopnic boste na email prejeli pdf vstopnico, ki jo je treba prinesti na dogodek natisnjeno ali na pametnem telefonu. Na dan dogodka bo cena vstopnice enotna za vse in bo znašala €25.

Za info o vstopnicah nas lahko kontaktirate na live@landezine.com ali 040 81 40 04

VEČ O DOGODKU

Društvo arhitektov Ljubljane je medijski partner dogodka.

Spremljevalni program razstave Plečnik nad mestom, ki je posvečena Plečnikovim uresničenim in neuresničenim načrtom na Grajskem griču, bomo 28. 9. 2017 ob 18.00, zaokrožili s pogovorom v Grajskem gledališču, na katerem bi želeli izpostaviti naslednja vprašanja in teme:

-          Jože Plečnik kot arhitekt, ki se je pri svojem delu naslanjal na preteklost, hkrati pa je imel veliko vizijo mesta za prihodnost;

-          Arhitektura kot odsev družbenih odnosov in časa, v katerem je nastala – predvsem, kako arhitekt preseže okvirje svojega časa ter kakšno vizijo mora imeti za naprej;

-          Je sodobna arhitektura odraz potreb, zavedanja, modna muha ali je del večje vizije uprte v prihodnost;

-          Vpliv družbenih razmer in odnosov na arhitekturo;

-          Pogled arhitektov mlajše generacije na Plečnika: ali jim predstavlja vzornika ter ali so družbeno kritični;

-          Predstavitev dvojne vloge arhitekture: njene funkcionalnosti in zunanje podobe.

Svojo udeležbo na pogovoru so potrdili Blaž Peršin, ki ga bo vodil, ter Andrej Hrausky, Matjaž Bolčina, Peter Krečič, Jurij Kobe in Boštjan Vuga.

Na koncu bo sledilo še povabilo na ogled razstave Plečnik nad mestom v Kazematah.

Knjižnica pod krošnjami je zamišljena kot priročna zbirka branja. Med nabranimi knjigami, časopisi in revijami so zastopane vse zvrsti in mnogi formati, predvsem pa takšni, ki najbolj zapašejo v mirnem okolju izbranih mestnih površin. Glavno vlogo imajo knjižne novosti, ki ponujajo vpogled v najnovejšo knjižno produkcijo. Knjižnica sodeluje s celo vrsto založb, zato je v njenih vrstah zbranih veliko svežih naslovov. Hišna specialiteta so tudi mnogi domači ter tuji časopisi in revije.

Iz preproste ideje knjig pod krošnjo se je Knjižnica pod krošnjami razvila v prepoznano in dobro obiskano parado branja, ustvarjanja in druženja. Če so bile na začetku stalno prebivališče ležernega branja krošnje v Ljubljani, je naslov te zelene knjižnice vsako leto bolj mobilen. Zdaj Primorska, jutri gore, pojutrišnjem Evropa. Še vedno pa ostaja projekt zvest svojim temeljnim izhodiščem – v sodelovanju z založbami, partnerji in podporniki zagotavlja brezplačno branje, listanje in uživanje pod drevesi.

Knjižnica na Ljubljanskem gradu

Krošnje tu gori so videle že pol sveta, govorijo nenavadne jezike, za vedoželjne obiskovalce iz tujih dežel pa strežejo jagodni izbor knjig o Ljubljani in Sloveniji. Leto 2017 je Plečnikovo leto in nad mestom ga spoznavamo tudi s četico knjig, posvečeno arhitekturi.

Društvo arhitektov Ljubljane in revija Arhitektov bilten sodelujeta z

Revija AB - arhitektov bilten

Letnik 2007:

175/175, PLEČNIK 2007

Letnik 2013:

197/198, SLOVENSKA CESTA; Ljubljana, promet in Slovenska cesta

199/200, ARHITEKTURNA FOTOGRAFIJA

Letnik 2014:

201/202, BARJE

Letnik 2015:

203/204, POGLED SKOZI OKNO, Stanovanjska gradnja v Ljubljani

205/206, ARHITEKTURA ZA OTROKE: VRTEC

Letnik 2016:

207/208, LJUBLJANSKE VPADNICE

209/218, ARHITEKTURA ZA BODOČEGA ČLOVEKA, Arhitekt Feri Novak in njegov opus v Murski Soboti

in

Katalog:  Arhitektura inventura 2014 - 2016

Čas za listanje:
petek, sobota in nedelja: 10. – 20. ure

Avanturo na Ljubljanskem gradu pripravlja zavoda Divja misel skupaj z JZ Ljubljanski grad.

Zabeležite si datum: 21. september 2017

Ministrstvo za kulturo je objavilo natečaj za oblikovanje celostne grafične podobe Prešernovega sklada. Svoje predloge lahko pošljete do 15. septembra, več o natečaju pa si preberite na spletni strani ministrstva.

Odgovor DAL na članek Pisano na kožo pregovorni slovenski zavisti, objavljen v časopisu DELO, Priloga ONA, št. 24, 20. 6. 2017

Prebrali smo komentar pravnika Boštjana J. Turka o investiciji g. Joca Pečečnika na lokaciji Plečnikov Stadion za Bežigradom v Ljubljani. Kljub kronološkemu prikazu dejstev v tej zadevi, ali prav za to, so zaključki zapisanega napačni. Namreč, našteti niso vsi razlogi za težave. Predvsem pa ni omenjeno popolno nasprotje med zahtevami veljavnega Odloka o razglasitvi del arhitekta Jožeta Plečnika v Ljubljani za kulturni spomenik državnega pomena (Uradni list RS, št. 51 / 3. 7. 2009), ki jih določa Zakon o varstvu kulturne dediščine (le-to zahteva striktno obnovo ali prenovo obstoječega objekta, kar so po gradbeni zakonodaji le »vzdrževalna dela«), in med načrovanim posegom investitorja oz. vsebino njegove investicijske dokumentacije za gradnjo Bežigrajskega športnega parka na lokaciji stadiona (BŠP).

Dejstvo namreč je, da investitorjev projekt vključuje v prvi vrsti rušitev stadiona in rekonstrukcijo porušenega z nadgradnjo ter novogradnje na lokaciji stadiona, in to več nadstropij podzemne stavbe s ca. 1800 parkirnimi mesti in drugim programom, tik ob njem, v vplivnem območju spomenika, kjer posegi niso dovoljeni, pa novogradnjo stolpnice s ca. 17 nadstropji, na drugi strani pa še novogradnjo večih večnadstropnih poslovnih stavb.

V celoti naj bi tako načrtovan kompleks vključeval novih zazidanih površin za ca. 200.000 m2, kar že samo po sebi predstavlja znaten prostorski in okoljski poseg v prostor in s tem izničenje spomenika v svoji funkciji in originalni Plečnikovi podobi, kar potrjuje tudi stališče pristojnih služb. Le-te Plečnikovega stadiona že sedaj ne morejo uvrstiti na seznam UNESCO-ve zaščite zaradi razrušenega stanja, s prenovo, kot si jo je zamislil investitor, pa to ne bo mogoče niti v prihodnje, če bo njegova novo načrtovana investicija tudi dejansko realizirana.

Za nove investicije v prostoru bi morali vsi skupaj vsekakor načrtovati lokacije, ki niso predmet takšne ali drugačne zaščite (v Ljubljani je ogromno degradiranih območij, ki prav kličejo po novih posegih ali korenitih prenovah!), obstoječe zaščitene objekte pa predvsem očuvati in kakovostno vzdrževati.

Okoliški prebivalci, ki se borijo za zdravo bivalno okolje, imajo vso pravico sklicevati se na ugotovljene nepravilnosti, ko se pritožujejo nad tako posiljeno investicijo. Le-ta ima poleg kulturno varovalnega vidika še druge sporne okoljske posledice, predvsem na zdravje v soseščini živečih prebivalcev: odprt stadion za 17.000 gledalcev je glede hrupa v zunanjem okolju, če bo presegel dopustne nivoje, velika motnja za okolico. Prav tako dodatno onesnažen zrak, ki ga bodo povzročili avtomobili, ki bodo vozili v oz. iz podzemne garaže in prezračevanje same garaže s 1800 PM. Da o prometnih zamaških okrog stadiona niti ne govorimo. Vse to je bilo v postopkih razvoja investicije v precejšnji meri podcenjeno.

V imenu Društva arhitektov Ljubljana:

Martina Lipnik, u. d. i. a.

Predavanje Andreja Hrauskyja z naslovom Jože Plečnik in Ljubljanski grad. Četrtek, 1. 6. 2017, ob 19. uri v Gledališki dvorani na Ljubljanskem gradu.

Ljubljano so velikokrat primerjali s Salzburgom, saj se v obeh primerih nad baročnim mestom dviga mogočni grad. Vendar v preteklosti Ljubljanski grad ni imel ne prave vsebine ne prave simbolne vrednosti. Do prve svetovne vojne ga je zasedala vojska in ga uporabljala za zapore. Že župan Ivan Hribar se je zavedal potencialnih možnosti in dosegel, da je mesto Ljubljanski grad leta 1905 odkupilo. Po prvi vojni so sledile številne pobude za njegovo ureditev. Služil naj bi kot kraljeva rezidenca, kot prostor za razne muzeje in institucije, vendar so ga zaradi finančnih težav še vse do leta 1964 zasedali stanovalci, ki jih je mesto zaradi stanovanjske stiske tja naseljevalo po prvi svetovni vojni.

Plečnik, ki je po prvi svetovni vojni urejal praški grad, je podobno dojemal tudi ljubljanskega. Za samo grajsko stavbo poznamo dva njegova načrta. Leta 1932 je nastala študija, da bi na gradu uredili prepotrebne muzeje. Vendar je mesto za potrebe mestnega muzeja leta 1934 kupilo Auerspergovo palačo, tako da Plečnikov načrt ni bil več aktualen. Je pa Plečnik kot izdelovalec regulacijskih načrtov za Ljubljano preurejal Grajski grič v mestni park. Iz tega obdobja poznamo predvsem alejo proti Šancam, okroglo ploščad in same ruševine nekdanje utrdbe na Šancah. Osrednji del te ureditve naj bi predstavljala ploščad, na kateri so nameravali postaviti spomenik. Območje so urejali še vse do leta 1943, spomenika pa zaradi vojne niso postavili. Po vojni so leta 1952 tam postavili radijsko anteno; do danes je bil ta pomemben del mestnega parka na Grajskem griču za Ljubljančane izgubljen. Sámo grajsko stavbo je med italijansko okupacijo preurejal Plečnikov učenec in mestni arhitekt Boris Kobe, seveda pod budnim profesorjevim očesom.      

Andrej Hrausky je diplomiral na Fakulteti za arhitekturo leta 1976 pri profesorju Edvardu Ravnikarju. Bil je dolgoletni ravnatelj arhitekturne galerije DESSA, kustos razstav in arhitekturni kritik. Z Janezom Koželjem in Damjanom Prelovškom je soavtor štirih knjig, in sicer: »Plečnikova Ljubljana« (1996), »Plečnikova Slovenija« (1997), »Plečnik v tujini« (1998) in »Jože Plečnik: Dunaj, Praga, Ljubljana« (2007). Skupaj z Janezom Koželjem pa sta izdala tudi naslednje knjige: »Arhitekturni vodnik po Ljubljani« (2002), »Jože Plečnik v Ljubljani in Sloveniji« (2007), »Max Fabiani: Dunaj, Ljubljana, Trst« (2010) Lani je izšla njegova knjiga »Simboli v Plečnikovi arhitekturi«. Hrausky je tudi sodelavec komisije za vpis Plečnikove arhitekture na Unescov seznam kulturne dediščine.

VEČ

Danes je v v slavnostni dvorani Narodne galerije v Ljubljani potekala podelitev plečnikovih odličij za realizirana arhitekturna dela zadnjih petih let. Nagrade so prejeli:

PLEČNIKOVA NAGRADA

MATERINSKI DOM LJUBLJANA 

avtorji: ROK JEREB, BLAŽ BUDJA, NINA MAJORANC

PLEČNIKOVI MEDALJI ZA AKTUALNO REALIZACIJO

NOGOMETNI CENTER BRDO PRI KRANJU

avtorji arhitekture: TOMAŽ KRUŠEC, LENA KRUŠEC, VID KURINČIČ

avtorja krajinske ureditve: ANA KUČAN, LUKA JAVORNIK

HIŠA NA BLEDU

avtorji: ALEKSANDER LUŽNIK, ANA OCVIRK ŠAFAR, MONIKA FINK SERŠA

PLEČNIKOVI MEDALJI ZA PRISPEVEK K BOGATITVI ARHITEKTURNE KULTURE

PRENOVA PALAČE NA KREKOVI ULICI 2 V MARIBORU ZA POTREBE FAKULTETE ZA GRADBENIŠTVO, PROMETNO INŽENIRSTVO IN ARHITEKTURO UNIVERZE V MARIBORU

avtorja: JANKO J. ZADRAVEC, UROŠ LOBNIK        

REVIJA OUTSIDER

avtorji: NINA GRANDA, MATEVŽ GRANDA, TINKA BELTRAM PREKOVIČ, MILOŠ KOSEC, PETRA ČEFERIN

ŠTUDENTSKO PLEČNIKOVO PRIZNANJE

SENZORIALNO DOŽIVLJANJE ARHITEKTURE ODMIKA, IDEJNA ZASNOVA HIŠKE IZ KAMNA NA LOBORJU (MAGISTRSKO DELO)

Študent: TADEJ JURANOVIČ

Mentor: doc. MITJA ZORC

Somentor: doc. dr. SEBASTJAN VÖRÖS

NOMINACIJE

OBJEKTI V NARAVNEM REZERVATU ŠKOCJANSKI ZATOK, KOPER

Avtorji arhitekture: ROBERT POTOKAR, JANEZ BREŽNIK, URŠA KOMAC, ŠPELA KUHAR, AJDIN BAJROVIĆ, MATEJA ŠETINA

Avtorica krajinske arhitekture: URŠA KOMAC

HIŠA DIMNIK V LOGATCU

Avtorja: ALJOŠA DEKLEVA, TINA GREGORIČ

PRENOVA DOMAČIJE VRLOVČNIK V MATKOVEM KOTU

Avtorji: ROK ŽNIDARŠIČ, JERNEJA FISCHER KNAP, ŽIGA RAVNIKAR

KNJIŽNA ZBIRKA TPA – TEORETSKA PRAKSA ARHITEKTURE

Avtorji zbirke/člani uredniškega odbora: RADO RIHA, TADEJ GLAŽAR, PETER ŠENK, PETRA ČEFERIN in oblikovalec zbirke ALJOŠA KOLENC

Nagrajencem iskreno čestitamo!

PLEČNIKOVA ODLIČJA 2017

ZA MEDIJE

Prav tako vas vabimo na odprtje razstave del Plečnikovih nagrajencev, ki bo ob 14. uri v galeriji DESSA, Židovska steza 4.

Plečnikova odličja so osrednje javno in najvišje strokovno priznanje slovenskim avtorjem za vrhunske stvaritve, nastale v zadnjih petih koledarskih letih v Sloveniji ali tujini, na področju arhitekture, urbanizma, krajinske arhitekture ali notranje opreme. Podeljujejo se od leta 1973, ko je bil ob 100 obletnici rojstva velikega slovenskega arhitekta Jožeta Plečnika na pobudo delovnega kolektiva Ambient iz Ljubljane, za vsakoletno podelitev teh odličij ustanovljen Sklad arhitekta Jožeta Plečnika. Sklad danes deluje v okviru Društva arhitektov Ljubljane. Nagrado skupaj podeljujejo arhitekturna stroka, Mestna občina Ljubljana (MOL) in Republika Slovenija.

Vabljeni!

Podelitev Plečnikovih odličij so omogočili člani in donatorji Sklada arhitekta Jožeta Plečnika:

Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije

Ministrstvo za okolje in prostor Republike Slovenije

Mestna občina Ljubljana 

L’ARCHITETTURA NEL SUO CONTESTO

ARMANDO RUINELLI

Vabljeni na predavanje švicarskega arhitekta Armanda Ruinellija

v sredo, 12. 4. 2017 ob 18.00 v Plečnikovi predavalnici,

na Fakulteti za arhitekturo Univerze v Ljubljani, Zoisova 12, Ljubljana.

Armando Ruinelli (Soglio, 1954) je samoizobražen arhitekt brez akademske izobrazbe. Svojo arhitekturno prakso je pričel leta 1982 v Sogliu. Leta 2000 je s Fernandom Giovanolijem ustanovil pisarno Ruinelli Associati Architetti SIA in 2008 postal član Federacije švicarskih arhitektov (BSA). Bil je gostujoči profesor na Fachhochschule Biberach an der Riss in na Politehniki Kaiserslautern v Nemčiji ter na University of Applied Sciences HTW Chur v Švici.

Arhitekturna praksa Ruinelli Architetti domuje v vasi Soglio, v Bregagliji, italijansko govoreči dolini v švicarskem kantonu Graubünden. Arhitektura Armanda Ruinellija ima zelo globoke vezi s prostorom iz katerega izhaja, z razgibano strukturo gora, s topografijo in svetlobo doline Bregaglia. Njegove skromne intervencije v tem zahtevnem okolju so kompleksne misli, ki premišljujejo sodobne načine bivanja v stiku s preteklostjo. Ruinelli uporablja preproste materiale, pri čemer daje prednost obrtniški izdelavi in eksperimentiranju tekom procesa. Kadar je to le mogoče pušča materiale neobdelane tako, da s svojo patino razkrivajo časovno dimenzijo objekta. Dela Armanda Ruinellija prikazujejo sposobnost arhitekture, da materializira tok časa in poosebljajo njeno nalogo, da se vzpostavi kot element inovativnosti znotraj tradicije.

Pripravila: Kaja Lipnik Vehovar in Nejc Černigoj

Marec 2017

Društvo arhitektov Ljubljana (DAL) je 9. marca 2017 v Cankarjevem domu organiziralo okroglo mizo o prenovi Plečnikovega stadiona v Ljubljani. Okrogla miza je bila pripravljena kot zaključni dogodek razstave Arhitektura_Inventura 2014–2016, v sklopu katere je bil organiziran niz arhitekturnih pogovorov in predstavitev arhitekturnih birojev ter študentov ljubljanske Fakultete za arhitekturo.

Na okrogli mizi so sodelovali člani društva DAL in vabljeni gostje:

- g. Andrej Hrausky, u.d.i.a.

- ga. Martina Lipnik, u.d.i.a.

- dr. Robert Peskar, ZVKDS

- g. Borut Šantej, ZVKDS

- prof. Janez Koželj, u.d.i.a., podžupan mesta Ljubljana

- ga. Karmen Stariha, Civilna iniciativa za ohranitev Plečnikovega stadiona v izvirni obliki

- g. Jurij Kobe, predsednik IO DAL

- ga. Kaja Lipnik Vehovar, moderatorka

Vabljen je bil tudi g. Joc Pečečnik kot zakoniti zastopnik družbe Bežigrajski športni park, d. o. o. (BŠP), in njen večinski lastnik, ki je obenem glavni pobudnik projekta za gradnjo Bežigrajskega športnega parka. G. Pečečnik je DAL obvestil, da bi se okrogle mize rad udeležil, vendar bo v predvidenem terminu na službeni poti v tujino. Ker DAL že napovedanega dogodka ni mogel prestaviti, smo g. Pečečniku zagotovili, da bomo v maju 2017 pripravili še eno srečanje, na katerem bo lahko predstavil svoja stališča in načrte s Plečnikovim stadionom. Okrogle mize se je udeležilo tudi približno 80 poslušalcev, številni izmed njih arhitektov. Nekateri od njih so se v pogovor tudi aktivno vključili in izrazili svoje poglede na problematiko.

Po uvodnem nagovoru predsednika IO DAL, ki je izpostavil, da v letu 2017 obhajamo 60. obletnico smrti arhitekta Jožeta Plečnika in da prav zdaj poteka tudi postopek vpisa Plečnikovih arhitekturnih stvaritev na seznam Unescove svetovne kulturne dediščine, je moderatorka podala kratek povzetek historiata Plečnikovega stadiona in oris predvidenih posegov ter novogradenj aktualnega projekta za izgradnjo Bežigrajskega športnega parka. Leta 2009 je bil z Odlokom o razglasitvi del arhitekta Jožeta Plečnika v Ljubljani za kulturne spomenike državnega pomena Plečnikov stadion razglašen za spomenik najvišje kategorije. Ne glede na to, da projekt BŠP ne izpolnjuje varstvenega režima iz Odloka, je ZVKDS leta 2011 k projektu izdal kulturno-varstveno soglasje, zatika pa se pri izdaji okoljevarstvenega soglasja Agencije RS za okolje. Od leta 2008 dalje je stadion zagrajen z gradbiščnimi ograjami, ni dostopen za javnost in ni v uporabi.

V nadaljevanju je g. Andrej Hrausky razložil, da Plečnikova dela delimo na avantgardno dunajsko, monumentalno praško in ljubljansko obdobje, med katerimi naj bi slednje po nekaterih mnenjih, predvsem iz umetnostnozgodovinske stroke, imelo nekoliko manjšo veljavo. Po mnenju g. Hrauskyja to izhaja iz umetnostnozgodovinske percepcije razvoja arhitekture kot linearnega procesa, ki proizvaja vedno nove avantgarde. Plečnik pa se je zavestno postavil proti avantgardi prve polovice 20. stoletja, vendar je njegova arhitektura kljub temu inovativna, proizvaja vedno nove in še ne videne koncepte, ob uporabi preizkušenih vzorcev klasičnega arhitekturnega nagovora. V tem smislu njegova ljubljanska dela kažejo veliko inovativnost in eksperimentiranje, zato je prav Plečnikov ljubljanski opus najpomembnejši. Plečnikov opus ima veljavo kot celota in se posameznim delom ne da pripisovati večje ali manjše kakovosti ali vrednosti, poleg tega je stadion tudi programsko sestavni del Plečnikove Ljubljane. G. Hrausky je mnenja, da vključitev stadiona v postopek vpisa Plečnikove dediščine na Unescov seznam trenutno ni izvedljiva, ker bi dodatno zapletla in upočasnila že tako kompleksen proces. Glavni problem pa ni slabo stanje spomenika, temveč to, da ni zagotovila, da bo stadion prenovljen po strogih Unescovih standardih (dozidave, podzidave in podobno ne pridejo v poštev) oziroma da bo zagotovljeno njegovo dolgoročno ohranjanje.

Sledila je predstavitev ge. Martine Lipnik, ki je opozorila na nekatere formalne nepravilnosti v poteku priprave aktualne investicije in z njo povezanih sprememb ter prilagoditev občinskega prostorskega načrta (OPN). S sprejemom novega OPPN za območje Bežigrajskega stadiona leta 2010 je bila območju dodeljena nova namenska raba »centralne dejavnosti«, čeprav je bila po takrat veljavnem Dolgoročnem prostorskem planu namenska raba tega območja »zelene površine za šport in rekreacijo«. Nov OPN, ki je uradno uvedel novo namensko rabo v nadrejenem aktu, je bil sprejet šele naknadno.

Po njenem mnenju je dogajanje v zvezi s Plečnikovim stadionom nazoren primer, kako zakonodaja ne bi smela urejati investicij, saj je bilo veliko opisanega vezanega na dopustne procese, ki jih je dopustil Zakon o urejanju prostora, med katerimi je najbolj problematično vzporedno oz. hierarhično obrnjeno prostorsko načrtovanje.

Poudarila je tudi pomembno razliko med statusom kulturne dediščine in statusom kulturnega spomenika državnega pomena. Slednji zahteva bistveno bolj zahteven varstveni režim ter dosledno upoštevanje in ohranjanje kulturnih vrednot na objektu kot celoti. Pomen celote izhaja iz enotne klasifikacije objektov, ki uvršča nogometni stadion med gradbenotehnične objekte.

Opozorila je, da projekt prenove ni izključno zaseben projekt, saj sta soudeležena tudi MOL in Olimpijski komite Slovenije, ki imata v družbi BŠP, d. o. o., 28-odstotni oziroma 13-odstotni delež. Odprto vprašanje je, kako obe javni instituciji v partnerstvu predstavljata javni interes.

Posebej je izpostavila prispevek arhitekta Borisa Leskovca v časniku Delo, ki je zapisal, da stanje investicije in stanje na lokaciji zahtevata razmislek o spremenjeni vlogi Plečnikovega stadiona v novelaciji OPN in novi celoviti obravnavi širšega območja.

Dr. Robert Peskar iz ZVKDS je menil, da se je pravna zaščita Plečnikovega stadiona zgodila kakih deset let prepozno. Zatrdil je, da so bili vsi dokumenti, ki jih je izdal ZVKDS, v skladu s tedaj veljavno zakonodajo in veljavnimi prostorskimi akti. Sprejeti so bili na podlagi presoje, da je projekt BŠP edina možnost, da se začne prenova stadiona in zagotovi njegova ohranitev. Bolj kot se oddaljuje začetek prenove, bolj so prepričani v pravilnost svoje odločitve. Obenem pa bi ZVKDS podprl tudi kakšno drugo, manj agresivno različico prenove, pod pogojem, da bi bila realna in izvedljiva v doglednem času. Primerna se jim zdi tudi možnost, da bi stadion prešel nazaj v državno last, vendar je lahko problematičen strošek restavratorske prenove, ki ga ocenjujejo na 5 milijonov evrov. To pomeni, da ZVKDS v tem času ne bi mogel financirati nobene druge prenove oziroma bi morali sredstva najti drugje. Poleg tega bi bilo treba zagotoviti tudi funkcioniranje in s tem redno vzdrževanje in upravljanje, kar ocenjujejo na 150.000 evrov letno (brez investicijskega vzdrževanja). Povedal je tudi, da moderna konservatorska doktrina zagovarja minimalno poseganje in reverzibilnost posega, kar je pogosto v navzkrižju z drugimi vidiki, npr. požarno in statično varnostjo. Poglavitne prvine (arkade, glorieta …) se po aktualnem projektu kljub temu ohranjajo, novogradnje so umaknjene v vplivno območje spomenika. Garaža je pod spomenikom, ker se je drugje ni dalo urediti, nova streha pa je povezana s funkcijo objekta. Vsi predvideni posegi so po mnenju g. Peskarja reverzibilni, ker se jih da v prihodnosti eventualno odstraniti. Problem je slaba ohranjenost betonskih prefabrikatov in opeke, kar v vsakem primeru odpira vprašanje avtentičnosti spomenika. Samo restavratorska prenova Plečnikovega stadiona bi po ocenah Konservatorskega centra zahtevalo zamenjavo pribl. 50 odstotkov prefabriciranih betonskih elementov in velik odstotek opečnih zidakov, če pa bi stadion samo konservirali, ga lahko uporabimo takega, kot je, z nekaj manjšimi gradbeno-obrtniškimi posegi (obnova strehe, pozidava dela porušenega zidu ...).

Predstavnica Civilne iniciative ga. Karmen Stariha je replicirala glede vprašanja avtentičnosti, ki da je bilo že pred desetletji opredeljeno v Narski listini, ki pravi, da ima vsak spomenik svojo definicijo avtentičnosti. Tako zamenjava opeke stadionu ne bi jemala avtentičnosti. Opozorila je tudi na navzkrižje, ko imamo v Sloveniji dve strategiji za promocijo turizma – Zeleno Slovenijo in Plečnikovo Ljubljano, obenem pa bi popolnoma prezidali Plečnikov stadion. Interes CI je v tem, da se tudi v Sloveniji upoštevajo določila Konvencije Sveta Evrope o uživanju kulturne dediščine. Kulturna dediščina je del nas, del našega okolja in individualna pravica državljanov, zato ne smemo dopustiti njenega uničenja, ki je iz projekta BŠP očitno. Ga. Stariha dopušča možnost, da je bilo pred desetletjem, ko se je začelo razmišljati o usodi Plečnikovega stadiona, vrednotenje Plečnika še drugačno, vendar se je situacija vmes spremenila. Stadion za vrhunski šport Ljubljana sedaj ima v Stožicah, Plečnikov stadion pa ima status kulturnega spomenika državnega pomena. Pred desetletji se je razmišljalo tudi o rušitvi Plečnikovih Žal, kar se danes sliši neverjetno.

G. Borut Šantej iz ZVKDS je pojasnil slovensko prakso vzdrževanja kulturne dediščine, kjer so samo lastniki v vlogi, da s svojim denarjem in energijo skrbijo za stavbno dediščino in s tem vzdržujejo javni interes; denarja države, občin ali iz drugih virov je zelo malo. Zato ZVKDS pri svojem delu upošteva tudi položaj in interese lastnikov, ker bi bilo sicer nepošteno prekomerno posegati v njihovo lastninsko pravico. V skladu z zakonom, ki predpisuje načelo sorazmernosti, skušajo vedno iskati kompromise. Pri tem tehtajo med načeli varovanja in potencialom za dolgoročni obstoj spomenika.

Na to je ga. Stariha odgovorila, da je ZVKD pri opisanih načelih nedosleden in ima dvojna merila ter da za stadion sploh ni bilo narejenih študij ali ekonomskih analiz, ki bi govorile o njegovem ohranjanju. Znova je poudarila, da projekt BŠP ne pomeni ohranitve Plečnikovega stadiona in da je nujno začeti iskati možnosti, kako stadion ohraniti. Opozorila je, da je Ministrstvo za kulturo podalo izjavo, da projekta BŠP ne vidijo kot primerne rešitve za Plečnikov stadion in da si prizadevajo za celostno ohranitev Plečnikovega stadiona. Od leta 2008 je nastala nova situacija v prostoru, Plečnika in njegova dela se vrednoti na višji ravni (nova percepcija Plečnika), zato z današnjega vidika projekt BŠP ni več sprejemljiv.

Na ZVKDS se strinjajo, da je treba narediti korak naprej. Glede na to, da je zadeva zastala, so dali tudi pobudo, da se začne razmišljati o možnih drugačnih rešitvah, ki ustrezajo duhu sedanjega časa.

Moderatorka je nato postavila vprašanje, ali je izgradnja tako obsežnega in kompleksnega programa na lokaciji Plečnikovega stadiona še upravičena, saj je Ljubljana leta 2010 dobila nov nogometni stadion v Stožicah, lokacija ob Dunajski cesti pa je neprimerna zaradi lege sredi gosto poseljene stanovanjske četrti, v neposredni bližini šole, predvsem pa z okoljskega in prometnega vidika. Podžupan prof. Janez Koželj je odgovoril, da s tega vidika ni upravičena. Občina in on osebno si ves čas prizadevajo rešiti problem stadiona, poleg tega povsod, kjer so lastniki, zgledno skrbijo za Plečnikovo dediščino. Prizadevajo si, da bi bil stadion v rabi, za možnost natančne rekonstrukcije ali kakršnokoli drugo rešitev. Edini mehanizem za to so prostorski akti, s katerimi skušajo ohranjati projekt pri življenju, poleg tega da kot manjšinski javni partner skušajo vplivati na vodilnega zasebnega partnerja. Povedal je tudi, da projekt prenove izhaja iz situacije v letu 2007 in takratnega pogleda na funkcioniranje in prenavljanje mestnih nogometnih stadionov in dodal, da se skozi čas spreminjajo pogledi, potrebe in situacija v prostoru. Uredba o hrupu, ki je projekt ustavila, pa je po njegovem nesmiselna, ker onemogoča trajnostno preobrazbo mesta in vsakršno zidavo v mestnem središču.

Predstavnica CI je replicirala, da je zakonodaja o hrupu ena izmed temeljnih okoljskih zakonodaj in da nikakor ne drži, da preprečuje kakršnekoli investicije v mestu, saj je navsezadnje manj stroga kot v Nemčiji, kjer investicije cvetijo. Opozorila je, da bi bil po projektu med gradnjo daljši čas hrup neznosen, da je neprimerno to reševati s spreminjanjem prostorskih aktov ter da tudi FIFA priporoča, da se stadioni ne gradijo v neposredni bližini stanovanjskih naselij. S tega vidika bi se proti takemu projektu borili tudi, če ne bi šlo za Plečnika. Za partnerje v projektu BŠP bi bila najbolj elegantna rešitev prenehanje družbene pogodbe, namesto da se jo neprestano podaljšuje. V družbeni pogodbi namreč piše, da če v enem letu niso pridobljena dovoljenja za gradnjo, projekt preneha in se podjetje likvidira, vse stroške pa nosi družbenik GSA (g. Pečečnik). Še boljša in pravičnejša rešitev pa bi bila menjava nepremičnin, kjer bi država Pečečniku zagotovila nepremičnino v enaki vrednosti, na kateri bi lahko gradil, Plečnikov stadion pa bi se celostno obnovil, za kar se zavzemajo na CI.

Moderatorka je nato debato usmerila k možnim alternativnim rešitvam. Kot iztočnico, ki smo jo pripravili na DAL, je opisala varianto, da se ob celoviti prenovi Plečnikovega stadiona v izvorni obliki, kot športnega parka odprtega tipa, na območju ohranijo zelene rekreativne površine znotraj mestne strukture, ki bi bile namenjene lokalni in širši javnosti, bolj specifično pa tudi ljubljanskim srednjim šolam, ki imajo probleme z izvajanjem športnih aktivnosti znotraj lastnih kapacitet. Mesto bi ga lahko izkoristilo tudi za različne prireditve na prostem (kot npr. izhodiščna oz. zaključna točka Ljubljanskega maratona ali kolesarske dirke Franja ...), ki so v Ljubljani pogoste. Ob tem bi kot edini športni objekt v Plečnikovem opusu stadion postal zanimiv tudi za kulturni turizem.

V debato so se nato vključili gostje iz občinstva. Večina je omenila sprenevedanje nekaterih ali kar vseh akterjev z različnih strani.

G. Tomaž Souvan je povedal, da Pečečnik sploh nima namena prenoviti stadiona, aktualni so le stolpnica in bloki ob njem. Omeni Kolizej, kjer prvotno predvidenih obsežnih kulturnih vsebin praktično ni več. Stadiona ne potrebujemo, ker imamo v Stožicah nov stadion, ki zadostuje, morda celo presega današnje potrebe. Niti nista primerni lokacija in preobsežna garaža, ker sta v navzkrižju s prometno politiko Ljubljane. Postavil je tudi konkretno vprašanje glavnemu investitorju: Ali bodo gradbena dela za izgradnjo BŠP potekala sočasno tako za stadion kot za poslovne vile in hotelski objekt?

G. Aleš Prijon je opozoril, da ni dvoma, da projekt BŠP pomeni uničenje Plečnikovega stadiona. Preprečiti pa ga ne bi smeli z uredbo o hrupu, temveč na ZVKDS, ki bi moralo umakniti soglasje. Kulturno-varstveno soglasje je namreč nezakonito, ker ni bilo izdano v skladu s predpisi (kot je povedala ga. Lipnik je na videz skladno z OPPN in Odlokom, ni pa skladno z ZGO). Z ZVKDS so mu odgovorili, da so pripravljeni izdati novo soglasje za vsak primeren nov projekt, ne morejo pa umakniti obstoječega, ki je pravnomočno, ker so takrat morali soglasja izdajati brez roka veljavnosti (danes je zakonodaja drugačna, veljavnost soglasja je 2 leti).

G. Grega Košak vidi problem v tem, da gre za parcelni tip urbanizacije z ostanki proti sosednjim parcelam, kar je že dolgo presežen urbanistični način. Na tem območju je stadion nastal kot prireditveni stadion, takrat za evharistični kongres, na omejenem terenu. Tak princip športnega parka že takrat ni bil aktualen, še manj je danes, ko je mesto zraslo. Zaradi orientacije niti ni primeren za igre z žogo. Nove realizacije gredo v smeri aktivnega večnamenskega parka s športnimi, rekreativnimi in kulturnimi funkcijami(kot park La Vilette v Parizu). Bežigrad potrebuje alternativo šovbiznisu velikih tekmovanj in koncertov, potrebuje močnejši in vsebinsko bolj strukturiran park.

G. Janko Rožič je povedal, da je današnje dogajanje le inercija časov, ko Plečnik pri nas še ni bil priznan in so ga prej priznali v tujini. Stvari v Sloveniji postajajo sramotne, kar je najbolj opazno prav v stanju Plečnikovega stadiona. Korak naprej bi lahko bil, da se skozi mediacijo parcele zamenjajo, da se reši zdaj že dolgoletni klinč in da se spomenik končno prenovi. Absurdno je, da bi leta 2017 gradili v smeri projekcije, ki so leta 2008 povzročile gospodarsko krizo. Nerazumljivo je tudi, da se ne najde predvidenih 5 milijonov za prenovo, medtem ko so Stožice obremenjene s stotinami milijonov dolga, obenem pa Evropska unija daje denar tako rekoč samo še za kulturno dediščino. Zato je prav, da je DAL znova odprlo te dileme, ki so bistvenega pomena za stroko in slovensko kulturo in lahko pomenijo preobrat in vzpostavitev mostu med novim in starim ter družbe, v kateri novo ne ruši starega.

S tem je bila debata po nekaj manj kot dveh urah zaključena.

IO DAL meni, da je bila okrogla miza uspešna in da je izpolnila pričakovanja. Komunikacija je bila ves čas na primerni kulturni ravni, čeprav bistvenih novosti s strani deležnikov nismo slišali. Dogodek je sprožil tudi velik odziv medijev, o njem sta pisala tako Dnevnik kot Delo, slednje najprej na prvi strani petkove izdaje in nato še v Sobotni prilogi. Prispevek je objavila tudi RTV v oddaji Odmevi, kjer so izjave podali prof. Koželj, ga. Stariha in ga. Lipnik Vehovar. Polemika o usodi Plečnikovega stadiona poteka na spletni strani in Facebook profilu arhitekturne revije Outsider, kjer je kot neposredni odziv na okroglo mizo članek objavil Matevž Granda.

Iz navedenega lahko sklepamo, da se strokovna, a tudi širša javnost zavedata pomena Plečnikovega stadiona in problematike, ki se je pojavila s spornim projektom BŠP.

Zato je smiselno, da DAL nadaljuje z aktivnostmi, ki bodo pomagale to problematiko razjasniti, in bodo vodile k primerni in uresničljivi rešitvi za Plečnikov stadion in druge deležnike.

To je še toliko bolj na mestu, saj za nameravano gradnjo gradbeno dovoljenje še ni pridobljeno, načrt je še "v razvoju" zaradi vprašljivih vplivov na okolje. Ker gradbenega dovoljenja še ni, je treba izpostaviti, da bo moral biti na dan izdaje gradbenega dovoljenja načrt izdelan z datumom, ki bo v skladu z zahtevanimi roki veljavnosti načrta. Dejstvo je, da sedem let stari načrti (iz časa pridobljenega soglasja s strani ZVKDS) avtomatično niso veljavni kot taki, da morajo biti novelirani, na novo stanje pa izdana vsa predpisana soglasja – tudi novo – ažurno – izdano soglasje s področja varstva kulturne dediščine, z upoštevanjem vseh danes veljavnih zahtev za varstvo objekta na stopnji "spomenika" državnega pomena, in z vsemi, za tak namen predpisanimi pogoji.

Otvoritev razstave: 4. 4. 2017 ob 19.00

Razstavišče: Atrij ZRC, Novi trg 2, Ljubljana

Trajanje: 4. 4. – 4. 5.2017, od ponedeljka do sobote od 9.00 do 18.00

Mednarodna potujoča arhitekturna razstava »MoMoWo. 100 del v 100 letih. Evropske ženske v arhitekturi in oblikovanju« predstavlja ustvarjalnost evropskih  arhitektk in oblikovalk v preteklih sto letih. Virtualno je prikazan izbor sto javnosti bolj ali manj znanih del; le-ta vključujejo najpomembnejše in najbolj reprezentativne primere evropske arhitekture in oblikovanja, ki jih je ustvarilo sto žensk od konca prve svetovne vojne do danes. Število del je simbolno,  saj lahko “sto” skladno z latinsko besedo centum razumemo tudi kot “nešteto.”

Obiskovalci si lahko dela ogledujejo glede na avtorico, državo ali čas nastanka. Pomembnejši mejniki zgodovine, ki so zaznamovali položaj žensk v družbi, so predstavljeni v obliki časovnice. Na razstavi so še posebej izpostavljeni arhitekturni in oblikovalski ter kulturni, družbeni in politični dosežki Slovenk.

Razstava omogoča tudi virtualni obisk osemnajstih kulturno-turističnih itinerarjev »MoMoWo. Ženske - arhitekturni in oblikovalski itinerarji po Evropi«, ki jih je mednarodna ekipa MoMoWo sestavila z namenom promocije stopetindvajsetih del arhitektk in oblikovalk v štirih evropskih mestih in dveh državah.

Razstavo spremljata tudi obsežna razstavni katalog in arhitekturni vodnik. Doslej je mednarodna potujoča razstava gostovala že v štirih evropskih mestih: Oviedu (Španija), Lizboni (Portugalska), Grenoblu (Francija) in Eindhovnu (Nizozemska), po Ljubljani pa se seli v Torino (Italija).

O PROJEKTU MOMOWO

MoMoWo je prvi izbrani in financirani projekt Evropske unije, ki je posvečen arhitektkam, gradbenicam in oblikovalkam. Ženskam torej, ki so aktivne v svetu projektiranja in gradnje. Primarni cilj projekta MoMoWo je prepoznavanje in razumevanje vzrokov, ki so in v določeni meri še ovirajo afirmacijo žensk v svobodnih poklicih. Namen MoMoWo je strokovni in širši javnosti predstaviti pomemben del »anonimne« in zamolčane evropske kulturne dediščine 20. stoletja, ki so jo ustvarile ženske, dejavne na omenjenih področjih. Projekt bo podpiral in ustrezneje ovrednotil tudi dosežke sedanje generacije ustvarjalk in s tem pomagal utreti pot bodočim generacijam žensk v ustvarjalnih poklicih.

V okviru projekta nastajajo:

• Podatkovna baza evropskih arhitektk, oblikovalk in inženirk, dejavnih v evropskem in svetovnem prostoru.
• Dan odprtih vrat vsako leto 8. marca v državah partnericah projekta.
• Tri mednarodne konference/delavnice »Women Designers, Architects and Engineers« v treh različnih obdobjih 20. stoletja: za obdobje 1918–1945 je potekala septembra 2015 na Univerzi v Leidnu (Nizozemska), za obdobje 1946–1968 je potekala oktobra 2016 na ZRC SAZU v Ljubljani, za obdobje 1969–1989 pa bo potekala oktobra 2017 v Oviedu (Španija).
• Potujoča razstava »MoMoWo. 100 projects in 100 years. Women's Architecture and Design in Europe (1918—2017)«.

V okviru projekta sta izšli publikaciji:

• Interaktivni in tiskani arhitekturni vodnik »MoMoWo Women's Architecture and Design Itineraries across the Europe«, dostopen na povezavi: http://www.momowo.eu/publications/guidebookwithapp/
• Katalog potujoče razstave »MoMoWo. 100 projects in 100 years. Women's Architecture and Design in Europe (1918—2017), dostopen na povezavi: http://www.momowo.eu/travellingexhibitioncatalogue/  

Projektne aktivnosti bodo nedvomno spletle mednarodno mrežo, omogočile nova poznanstva in kulturne izkušnje ter ponudile nove zaposlitvene možnosti.

Za vse informacije gl. www.momowo.eu

Spoštovani!

V okviru našega hišnega sejma, ki bo od 05.04.2017 do 07.04.2017 v prostorih podjetja Starman, v Žejah pri Komendi, od 7.30 do 18.00 ure, vas vabimo, da se v torek 04.04.2017 udeležite posebnega dogodka - dan za arhitekte, ki smo ga s pomočjo naših parterjev pripravili prav za vas.

Več si lahko ogledate v prilogi.

Rdeča nit sejma bo predstavitev kolekcije Boards Decor Spectrum Lead 2017 proizvajalca Kaindl. Novosti v programu iveralov, ultrapasov, delovnih plošč in dodatkov (robnih trakov, dodatkov za delovne plošče) si boste lahko ogledali v našem razstavnem prostoru.

V okviru hišnega sejma bodo predstavljene tudi novosti ostalih dobaviteljev. Nekateri od njih bodo aktivno sodelovali in z veseljem odgovarjali na vaša vprašanja.

Seveda bomo kot je že v navadi poskrbeli tudi za neformalen program. Z šefom aktivne kuhinje bomo poskrbeli, da se boste v sproščenem vzdušju zadržali tudi po formalnem delu.

Vljudno vabljeni!

P.S. Zaradi lažjega načrtovanja prosimo za napoved udeležbe na dogodkih na info@straman.si.


Vljudno vabljeni!

Vabljeni na predavanje „relations„ by Patrizia Moroso, lastnice pomembnega italijanskega pohištvenega proizvajalca, ki v svoje projekte povezuje množico oblikovalcev in arhitektov.

Predavanje bo v četrtek 16.3.2017 ob 18.00 uri v Plečnikovi predavalnici na Fakulteti za arhitekturo.

“Zgodovina naših odnosov z oblikovalci je sodelovanje z ljudmi, ki poskušajo pozitivno spreminjati svet z inteligenco in z žarom, ki vedno gane umetnike pred lepoto.

Oblikovalce vedno prosim, da si zamislijo celoten svet in ne samo izdeleka, enega predmeta ter naj ga postavijo v odnos s prihodnostjo.Tisto kar vedno ljubim pri svojem delu je ozadje: moč projekta, ideje in kompleksnost na poti skozi težave do realizacije. “

Odprtje
Ponedeljek, 13. februar 2017 ob 20. uri, Cankarjev dom, Velika sprejemna dvorana
Pozdravni nagovor bo imel akademik, prof. dr. Boštjan Žekš

Novinarska konferenca
Ponedeljek, 13. februar 2017 ob 12. uri, Cankarjev dom, Velika sprejemna dvorana

Trajanje
13. februar – 16. marec 2017

Organizator razstave
Društvo arhitektov Ljubljane
Karlovška 3, 1000 Ljubljana
T 01 / 252 79 30 (delavniki med 10. in 12. uro)
E drustvo.arhitektov.lj@siol.net (tajništvo), jurij.kobe@atelierarhitekti.si (predsednik)

Razstavo so finančno podprli

_Zlata pokrovitelja: ARCADIA LIGHTWEAR in ARTEMIDE
_Pokrovitelji: ACO, ALU KÖNIG STAHL, INTERNORM, PREFA, GIMNAZIJA JOŽETA PLEČNIKA LJUBLJANA in CH4

O razstavi
Razstava Arhitektura inventura je tradicionalna bienalna pregledna razstava članov Društva arhitektov Ljubljane. Letošnja, osma po vrsti, ki se bo med 13. februarjem in 16. marcem 2017 ponovno odvila v Veliki sprejemni dvorani Cankarjevega doma, bo predstavila prerez snovanja članov Društva v zadnjih dveh letih. Na razstavi bo več kot 150 avtorjev pokazalo 126 arhitekturnih in 10 študentskih projektov, od urbanističnega načrtovanja, do arhitekturnih zasnov in prenov javnih zgradb, večstanovanjskih stavb, enodružinskih hiš in interjerjev, pa tudi projekte grafičnega in industrijskega oblikovanja ter pisanje o arhitekturi.

Arhitektura inventura je najobširnejši pregled arhitekturnega delovanja v naši državi, saj je Društvo arhitektov Ljubljane, ki predseduje tudi Zvezi društev arhitektov Slovenije, k sodelovanju ponovno povabilo tudi arhitekte iz ostalih slovenskih društev, povabilo osem gostov beograjskega društva arhitektov ter izbralo deset projektov študentov Fakultete za arhitekturo v Ljubljani.

V času razstave bo ob razstavnem prostoru potekalo 6 arhitekturnih predavanj in 6 študentskih predstavitev pod skupnim naslovom Arhitekti imamo rešitve – kako jih realizirati.

četrtek, 16.2.2017 ob 17. uri
Blaž Budja in Rok Jereb
Miha Dešman in Vlatka Ljubanović
Študentki: Mateja Šetina
Klara Bohinc

četrtek, 23.2.2017 ob 17. uri
Ana Kreč in Jure Horvat
Meta Kutin in Tomaž Ebenšpanger
Študenta: Sanel Muranović
Aleš Korpič

četrtek, 2.3.2017 ob 17. uri
Marko Studen in Boris Matič
Vesna Vozlič Košir in Matej Vozlič
Študenta: Luka Fabjan
Maja Omerzel

četrtek, 9.3.2017 ob 17. uri
Okrogla miza: Prenova Plečnikovega stadiona

NAVODILA ZA RAZSTAVLJALCE

Dostava plakatov, maket, izdelkov in ostalih gradiv za razstavo: v četrtek, 9. februarja 2017 med 9:00 in 14:00 uro (dvorana M1, vhod iz Male Galerije)

Podiranje razstave in PREVZEM gradiv v petek, 17.3.2017 od 9:00 do 15:00 ure.

Če želite plakat printati po ceni 35 EUR + DDV /plakat, za katero se je dogovoril DAL, vas prosimo, da pdf plakata pošljete najkasneje do 2.2.2017 na info@ch4.si.

POZOR! Plakat vam bodo sprintali in dostavili v CD samo ob predhodnem plačilu. Žal so se pogoji zaostrili, ker v prejšnjih letih nekateri člani DAL niso poravnali računa za printanje. Podrobnosti o pripravi plakata najdete na spodnji povezavi.

Lep pozdrav,

IO DAL

PRVA OKROŽNICA

PRIJAVNICA

NAVODILA ZA PRIPRAVO GRADIVA ZA KATALOG

NAVODILO ZA ŠTUDENTE

LOGOTIP DAL

ZRCALO PLAKATA

PREDOGLED PLAKATA

NAVODILA ZA PRIPRAVO IN TISK PLAKATA

Spoštovani kolegi,

Zavod za promocijo arhitekture (ZPAR) na pobudo pokroviteljev organizira arhitekturno konferenco ARHIOF 2017 skupaj s tradicionalnim »odprtim« smučarskim prvenstvom arhitektov Slovenije SPAS OPEN 2017, ki bosta 17. in 18. marca 2017 na Rogli.

Tema letošnje konference bo: »PISARNA PRIHODNOSTI«. Zanima nas kako se je/bo pojem klasične pisarne spreminjal skozi čas. Iskali bomo odgovore na vprašanja, ki se postavljajo ob novih paradigmah na delovnem mestu, ki jih omogoča tehnološki napredek.

Podjetja se trudijo, da bi naredila svoje poslovne prostore bolj atraktivne za svoje zaposlene in jih tako zadržala na delovnem mestu. Številna podjetja so že implementirala politiko mobilnega delovnega mesta. V bližnji prihodnosti pa naj bi že več kot polovica zaposlenih delalo izven pisarn tako pogosto, kot v pisarnah.

Klasično fiksno delovno mesto po mnenju vodstev globalnih podjetij predstavlja nepotreben strošek in je kot tako v upadanju, delno zaradi ugotovitve, da ni potrebe, da se vse vrste del opravljajo v pisarnah ter tudi zaradi zahtev zaposlenih po boljšem časovnim razmerjem med »življenjem in delom«. Seveda to ne pomeni, da bo klasična pisarna izumrla. Pisarne postajajo bolj fleksibilni prostori, prostori srečanja, sodelovanja, povezovanja, kar kot družbena in kulturna bitja nujno potrebujemo.

V kontekstu konference bomo izvedli tudi natečaj za izbor najboljših realizacij med "Poslovnimi objekti / interieri" ter razglasili nagrajence, ki bodo povabljeni, da na konferenci predstavijo nagrajene projekte.

Več o programu in prijavah na: http://www.arhiof.si/

POMEMBNO:

Prijave na dogodek najkasneje do 28.02. 2017.

Udeležba na konferenci »ARHIOF 2017« dne 17.03. 2016 je BREZPLAČNA, ob predhodno izpolnjeni prijavnici na konferenco ARHIOF 2017, ki jo pošljite na info@arhiof.si.

Prav tako bo v primeru zadostnega števila poskrbljeno za brezplačni prevoz na Roglo in nazaj v Ljubljano / Maribor.

NAGRADA:

Prosimo vas da posredujete material za objavo po navodilih, ki so objavljena na spletni strani http://arhiof.si (Pod rubriko »Nagrade«):

Ime projekta:

Točen naslov objekta:

Avtorji projekta / Arhitekturni biro oziroma avtorska skupina:

Leto začetka projekta:

Trajanje gradnje:

Leto zaključka gradnje:

Fotograf:

Fotografije in načrti:

- Vsaj 3 fotografije v .jpg formatu (odgovarjajoče resolucije za objavo na spletu)

- značilne načrte (situacija, tloris, prerez), zložene v ENI skupni datoteki .jpg formata pošljite na elektronski naslov: info@arhiof.si

Avtorji nagrajenih projektov bodo povabljeni k predstavitvi na samem dogodku.

Za zgornje se vam vnaprej zahvaljujemo

Pomebno:

Rok oddaje predloga za Nagrado ARHIOF je 28.02. 2017.

SOBOTA 18.03. 2017 – Odprto smučarsko prvenstvo arhitektov SPAS OPEN 2017
7.00 – 8.00 Zajtrk in zapuščanje sob

8.00 – 9.00 Prihod na smučišče

9.00 – 10.00 Prosto smučanje - zbiranje na prizorišču tekmovanja
10.00 – 12.00 Smučarsko prvenstvo

12.00 – 13.30 Kosilo in druženje

13.30 – 15.00 Prosto smučanje

Lep pozdrav,

Organizacijski odbor

tel: +386 591 51179
e-posta: info@arhiof.si
splet: http://arhiof.si

SKLAD ARHITEKTA JOŽETA PLEČNIKA

razpisuje

Plečnikovo nagrado za leto 2017 - osrednje javno priznanje slovenskemu avtorju za vrhunsko stvaritev na področju arhitekture, urbanizma, krajinske arhitekture ali notranje opreme, nastalo v zadnjih petih koledarskih letih v Sloveniji ali v tujini.

Sklad poleg nagrade razpisuje tudi Plečnikovo medaljo za aktualno realizacijo ali delo na navedenih področjih ter za pomembno delo s področja arhitekturne teorije in kritike ter strokovne publicistike oziroma na splošno za prispevek k bogatitvi arhitekturne kulture.

Sklad posebej razpisuje še priznanje za izvajalski dosežek in študentsko priznanje.

Kandidate za nagrado, medaljo in priznanje lahko predlagajo podjetja, strokovna društva, člani žirije, avtorji sami in vsi državljani Slovenije.

Kandidata za študentsko priznanje predlaga mentor ali fakulteta.

Predloge, ki naj bodo dokumentirani tudi s slikovnim materialom, največ v velikosti A3, pošljite do 17. februarja 2017 na naslov: Društvo arhitektov Ljubljane, Sklad arhitekta Plečnika, 1000 Ljubljana, Karlovška 3/I in info@drustvo-dal.si

Razpisu je treba priložiti izjavo o avtorstvu predlaganega dela.

Plečnikova odličja za leto 2017 bo izbrala žirija, ki jo bo imenovala Skupščina sklada.

Sklad arhitekta Jožeta Plečnika

NAVODILA ZA PRIPRAVO PREDLOGOV NAJDETE NA TEJ POVEZAVI

S četrtim natečajem za mednarodno arhitekturno nagrado »Constructive Alps« iščemo zgledne projekte trajnostne gradnje in prenove širom po alpskem prostoru (CH, DE, AT, IT, FL, FR, SL, MC), ki so bili izvedeni med letoma 2012 in 2016. Najodmevnejši projekti bodo prejeli denarne nagrade v višini 25.000 € (1. nagrada), 15.000 € (2. nagrada) oziroma 10.000 € (3. nagrada).

Za sodelovanje v prvem krogu sicer dvokrožnega natečajnega postopka morajo kandidati/kandidatke predložiti natečajno dokumentacijo, ki naj vsebuje: dve fotografiji projektnega objekta, podatke o porabi energije in zapis s kratko utemeljitvijo, zakaj objekt (projekt) po presoji kandidatov/kandidatk sodi v kategorijo stavb, ki se odlikujejo kot še posebej trajnostne. Mednarodna žirija, ki ji bo predsedoval švicarski arhitekturni novinar Köbi Gantenbein, bo pri ocenjevanju natečajnih prispevkov upoštevala naslednja merila: energijsko varčnost, ekološki vidik trajnostnosti, ekonomski vidik trajnostnosti, družbeni vidik trajnostnosti in kulturni vidik trajnostnosti.

Rok za oddajo natečajnega prispevka prek spleta je 20. januar 2017. -> Oddaja natečajne dokumentacije

Vsi projekti, ki se bodo uvrstili v drugi krog, bodo predstavljeni v ugledni strokovni reviji za arhitekturo Hochparterre, na uradni spletni strani natečaja za mednarodno nagrado »Constructive Alps« ter v okviru potujoče razstave, ki bo gostovala v vseh alpskih državah.

Dodatne informacije: www.constructivealps.net

Veselimo se vašega prispevka in vam želimo veliko uspeha!
Silvia Jost, Zvezni urad za prostorski razvoj Švicarske konfederacije (ARE)

Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO) od leta 2015 podeljuje nagrado Prix Versailles za vrhunske arhitekturne stvaritve na področju oblikovanja hotelov, nakupovalnih centrov, restavracij in trgovin.

Predloge za dela, ki se nahajajo v Republiki Sloveniji, je mogoče vložiti do 31. januarja 2017 ob 23.59. ure  na spletni strani http://www.prix-versailles.com/. Nagrade bodo podeljene za posamezne kategorije: trgovine, nakupovalne centre, hotele in restavracije. 


Podelitev nagrad bo potekala 12.  maja 2017 v prostorih UNESCO v Parizu. Dogodki za posamezno regijo (Afrika in Zahodna Azija, Centralno-južna Amerika in Karibi, Severna Amerika, Centralno-severno-vzhodna Azija, Južna Azija in Pacifik ter Evropa) se bodo pričeli 17. aprila 2017.