V sredo 14. decembra ob 19. uri vas vabimo v atrij ZRC SAZU na predstavitev knjige dr. Petre Čeferin Niti uporabni niti estetski objekt. Strukturna logika arhitekture, ki je izšla v okviru zbirke Teoretska praksa arhitekture pri Založbi ZRC. O knjigi in filozofiji arhitekture bodo govorili filozof in urednik knjige dr. Rado Riha, filozof dr. Lev Kreft in arhitektka in avtorica knjige dr. Petra Čeferin.

O KNJIGI

Osnovno izhodišče knjige je, da je arhitektura ena od kreativnih dejavnosti. Kot takšna ne deluje niti kot sestavni del mehanizma, ki poganja vsakokratni dani svet, niti ne deluje na način upiranja temu mehanizmu. Arhitektura je dejavnost, ki je oprta sama v sebi in ki ima zmožnost biti in delovati v svetu ne glede na svet in njegove zahteve. Knjiga je zaris strukturne logike arhitekture v njenih dveh med seboj neločljivo povezanih pomenih. Gre za logiko, glede na katero je zgrajena arhitektura sama; in gre za logiko, ki arhitekturi omogoča, da deluje v svetu tako, da ga od znotraj načenja in odpira. Ena od temeljnih tez knjige je tako, da je ravno v samostojnosti arhitekture njena moč, da načenja gladko delovanje mehanizma danega sveta.

UNIVERZITETNI KLINICNI CENTER LJUBLJANA

30. november do 11. december 2016, Galerija Kresija

Z razstavo Vizije so 11: UKC – KAKO NAPREJ? in spremljajočimi dogodki želi Društvo arhitektov Ljubljane prikazati prvotno zasnovo bolnišnicnega obmocja in stavbe Univerzitetnega klinicnega centra, ki ju je zasnoval arhitekt akad. prof. dr. Stanko Kristl, ter njun razvoj do današnjih dni, pa tudi projekcije njune nadgradnje v prihodnje. Kljucne dileme, na katere želimo opozoriti organizatorji razstave, so: Ali je obmocje dovolj veliko za predvideno dograditev klinik? Kje so meje širitve UKC? Kaj je ostalo od prvotne arhitektove zamisli? In nenazadnje, ali je ta lokacija še vedno primerna za širjenje kompleksa bolnišnic?

Vljudno vabljeni na odprtje razstave Vizije so 11, ki bo v sredo, 30. novembra 2016, ob 18. uri v Galeriji Kresija na Stritarjevi ulici 6 v Ljubljani. Razstavo bo odprl župan Zoran Jankovic, uvodni nagovor pa bo imel podžupan prof. Janez Koželj.

Pogovor z arhitektom akad. prof. dr. Stankom Kristlom o prvotni zasnovi stavbe UKC v Ljubljani bo v torek, 6. decembra 2016, ob 18. uri v Galeriji Kresija.

Vabljeni na 34. mednarodno arhitekturno konferenco Piranski dnevi arhitekture 2016, ki bo 19. novembra v Gledališču Tartini v Piranu. Pričetek konference je ob 10. uri. V sklopu PDA bodo ob 20. uri v razstavišču Monfort podeljene mednarodne arhitekturne nagrade Piranesi 2016.

Vstopnice za PDA konferenco so že v prodaji. Število sedežev je omejeno.

Več na www.pida.si

Pred bližajočimi se Piranskimi dnevi arhitekture 2016 objavljamo Slovenske nominacije za nagrado Piranesi 2016:

Kulturni center Federico García Lorca, Granada, Španija, 2015
arhitekti: Boris Bežan, Mara Partida, Héctor Mendoza, Mónica Juvera, MX-SI architectural studio
foto: Pedro Pegenaute

Cerkev sv. Janeza Boska, Maribor, 2016 
arhitekti: DANS arhitekti

Materinski dom Ljubljana, 2016
arhitekti: Jereb in Budja arhitekti 
foto: Blaž Budja

Prenova Plečnikove hiše v Trnovem, Ljubljana, 2015
arhitekti: Arrea arhitekti
foto: Tadej Bolta

Kapela v OŠ Alojzija Šuštarja, Ljubljana, 2014
arhitekt: Robert Dolinar
foto interiera: Luka Markež, foto eksteriera: Robert Dolinar

Celotno objavo in selektorjevo obrazložitev lahko preberete na spletni strani PIDA, nominacije drugih držav pa na www.pida.si/nominacije

14. oktober - 1. januar 2016

V Moderni galeriji v Ljubljani je na ogled razstava Novi prostori, nove podobe, ki s presekom skozi pomembnejše razstave, dogodke in prostore tistega časa omogoča vpogled v živahno slovensko umetnostno sceno osemdesetih let. Izpostavlja razstavišča kot so Forma viva, Murin park skulptur, Jugoslovanski bienale male plastike, Koroški likovni bienale, Obalne galerije Piran, Galerija ŠKUC, Trajni delovni skupnosti samostojnih kulturnih delavcev Equrna in DESSA, EKO - Jugoslovanski trienale Ekologija in umetnost, BIO - bienale industrijskega oblikovanja ter Mednarodni bienale tapiserije.

Vljudno vabljeni!

Letos spet vljudno vabljeni na drugi sklop predavanj v oviru projekta POVEZAVE,
ki naslavlja vidike poučevanja in prakse arhitekture in
bo v četrtek 20.10.2016 ob 19h v Plečnikovi predavalnici, Fakultete za Arhitekturo


POVEZAVE 2: TU Dunaj – FA Ljubljana 2016

Monument Preservation as a Theory of Practice
prof. Nott Caviezel

(Arhitekturna dediščina) Inštitut za Umetnostno zgodovino in arhitekturno dediščino, TU Dunaj

The Simultaneous Project / Synchrones Entwerfen
(A Methodological Approach to Practice and Teaching)

prof. Astrid Staufer in prof. Thomas Hasler
Oddelek Arhitektura / konstrukcija, Inštitut za Arhitekturo, TU Dunaj

Več:
________________________________________________________
prof. Nott Caviezel
http://denkmalpflege.tuwien.ac.at/
Nott Caviezel, * 1953, Univ.Prof. Dr. phil. Studies in Art and Architectural History, Medieval History and Auxiliary Historical Sciences, 1983-1986 Co-Director of National Research Programme 16 "Methods for Conservation of Cultural Heritage", 1987-1995 Director of Society of Art History in Switzerland, since 1995 Research projects and lectureships at Universities of Lausanne and Berne, 2001-2011 Editor-in-Chief of the Swiss Architectural Journal "werk, bauen + wohnen", since 2005 Member and since 2009 President of the Swiss Federal Commission for Monument Preservation, 2012 appointment as a Full Professor holding the chair of "Denkmalpflege und Bauen im Bestand" (Monument Preservation and Building within Existing Structures).

prof. Astrid Staufer in prof. Thomas Hasler
http://www.h1arch.tuwien.ac.at/
http://www.staufer-hasler.ch/

Prof. Astrid Staufer
Born in 1963 in Lausanne, lives in Zurich. 1989 Architecture Diploma at the ETH Zurich. Worked in the studio Meili, Peter in Zurich. Established her own practice with Thomas Hasler in Frauenfeld in 1994. 1995-96 assistant to the Chair of Professor Flora Ruchat, then lecturer and director of the Institute for Constructive Design at the Zurich University of Applied Sciences (ZHAW). 2002-04 guest lecturer for architecture at the ETH Zurich together with Thomas Hasler, from 2007 Professor at the EPFL Lausanne, and since 2011 Professor at the TU Vienna. Since 2009 President of the editorial board of Werk, Bauen + Wohnen, since 2014 member of the architectural board of the city of Zurich. 2015 Winner of the Swiss Grand Award for Art / Prix Meret Oppenheim. Publishes on the work of the Milan architect Luigi Caccia Dominioni, amongst other topics.

Prof.Thomas Hasler
Born in 1957 in Uzwil, lives in Frauenfeld. 1974-85 basic trainig (carpentry, technical collage). 1989 Architecture Diploma at the ETH Zurich. Worked in the Studio of Professor Bruno Reichlin, assistant to Eraldo Consolascio at the ETH Zurich. 1990-97 dissertation on Rudolf Schwarz at the ETH Zurich, in parallel with teaching assistence to Marcel Meili and Markus Peter. Established his own practice with Astrid Staufer in Frauenfeld in 1994. 1999-2000 guest professor at the University of Geneva. 2002-04 guest lecturer for architecture at the ETH Zurich together with Astrid Staufer. Since 2007 Professor at the EPFL Lausanne and since 2011 Professor at the TU Vienna. 2015 Winner of the Swiss Grand Award for Art / Prix Meret Oppenheim. Publishes on the work of the German church architect Rudolf Schwarz, amongst other topics.

Avtor: Anthony Vidler
Prevod: Maja Lovrenov, Monika Jerič
Spremna študija: Petra Čeferin
Leto: 2016
Zbirka: Teoretska praksa arhitekture
Jezik: slovenski

Založnik: Založba ZRC
Izdajatelja: Filozofski inštitut, Fakulteta za arhitekturo
ISBN: 978-961-254-895-7
Specifikacija: mehka vezava • 14 × 20 cm • 264 strani
Cena 19,00 EUR

Knjiga Zgodovine neposredne sedanjosti je že tretja knjiga, ki je izšla v knjižni zbirki TPA - teoretska praksa arhitekture. Obravnava delo štirih zgodovinarjev arhitekturnega modernizma in načine, na katere so njihove zgodovine bile konstruirane kot bolj ali manj očitna programska navodila za teorijo in prakso projektiranja v kontekstu njene takratne sodobnosti. Avtor knjige Anthony Vidler podrobno proučuje zgodovinske pristope Emila Kaufmana, Colina Rowa, Manfreda Tafurija in Reynerja Banhama, in specifične verzije modernizma, ki so jih uveljavljaje njihove pripovedi zgodovine. Knjiga pokaže na kompleksne in tesne povezave med vsakokratno sodobno prakso projektiranja in zgodovino arhitekture, ki prežemajo celotni moderni arhitekturni diskurz in ki so omogočile nekatere najbolj zanimive arhitekturne eksperimente povojnega obdobja.

"Misliti kot modernist bi potemtakem pomenilo, da razmišljamo o zgodovini kot dejavni in globoko moteči sili; da jo obravnavamo v skladu z njenimi zahtevami; da se realistično ali idealistično spopademo z zgodovino in jo poskušamo preoblikovati. Takšno razmišljanje je zares zgodovinsko. Misliti kot postmodernist pa bi, prav nasprotno, pomenilo, da zanemarjamo vse, kar zgodovino dela zgodovino, in iz nje selektivno izbiramo in jemljemo vse, kar rabimo za potrebe naših trenutnih stališč. Zgodovina je v postmodernizmu uporabljena in zlorabljena; modernizem se je boji in se ji zoperstavlja."

Anthony Vidler

V knjižni zbirki TEORETSKA PRAKSA ARHITEKTURE so doslej izšla nasledja dela:

Petra Čeferin (ur.), Tektonika v arhitekturi: Frampton – Semper – Bötticher

Peter Šenk, Kapsula: Tipologija druge arhitekture

Anthony Vidler, Zgodovine neposredne sedanjosti: Invencije arhitekturnega modernizma

15. in 16. oktober 2016, dvorana Vatroslav Lisinski

Več na www.oris.hr/hr/dani-orisa/

Na spletni strani PIDA je objavljen letošnji razpis za nagrado Piranesi, ki nagrajuje najboljše arhitekturne realizacije, nastale v zadnjih dveh letih na območju centralne Evrope. Sodelujoče dežele so Austria, Češka, Grčija, Hrvaška, Italija, Madžarska, Slovaška in Slovenija. Sodelujoče fakultete so Ljubljana, Maribor, Zagreb, Split, Trst, Pescara, Gradec, Dunaj, Budimpešta ter Architectural Association School of Architecture, London in Fachhochschule Kärnten/Koroška.

Arhitekti zgoraj naštetih dežel se lahko prijavijo za nagrado Piranesi preko nacionalnih selektorjev. Vsak nacionalni selector bo izbral 5 realiziranih arhitekturnih del, zgrajenih v zadnjih dveh letih.

Študenti zgoraj omenjenih arhitekturnih fakultet se lahko za študentsko priznanje Piranesi prijavijo preko študentskih selektorjev svoje fakultete. Vsak študentski selektor bo izbral dva realizirana ali nerealizirana projekta, nastala v zadnjih dveh študijskih letih.

Selektorji imajo pravico podati svoje predloge. Selekcija se opravi vsako leto konec oktobra.

Vabimo vas, da prijavite svoja arhitekturna dela!

Člani IO DAL smo včeraj na Ministrstvo za kulturo RS podali pripombo na osnutek arhitekturne politike Arhitektura za ljudi, v kateri predlagamo, da je v prostorsko zakonodajo potrebno vgraditi obvezo o izvedbi javnega natečaja za vse primere, kjer se s posegom vpliva na javni prostor, ne glede na to ali je investitor javni ali zasebni.

Celotno besedilo je dostopno tukaj.

IO DAL

Svetovni dan Habitata vsako leto prvi ponedeljek v oktobru opominja, da ima vsakdo moč in odgovornost, da oblikuje prihodnost naših mest in naselji.

Organizacija združenih narodov je prvi ponedeljek v oktobru proglasila za Svetovni dan Habitata, ki se praznuje že od leta 1985. Posvečen je človekovim naseljem in osnovni pravici ljudi do primernega bivališča. Vlade in lokalne skupnosti vsega sveta so pozvane, da na ta dan usmerijo pozornost na kakovost življenja v mestih in drugih naseljih ter z različnimi aktivnostmi spodbujajo zavest o potrebi za izboljšanje življenjskih pogojev.

Dragi arhitekti, veseli bomo, če boste na našo akcijo SVETOVNI DAN HABITATA 2016 opozorili učiteljice in učitelje!

Spoštovana ravnateljica, spoštovani ravnatelj, spoštovana učiteljica, spoštovani učitelj!

Radi bi vas pozvali k drugi vseslovenski akciji SVETOVNI DAN HABITATA 2016, ker iskreno verjamemo, da imata prostor in arhitektura močan vpliv na naše življenje, zdravje, počutje, uspešnost, varnost in zadovoljstvo. Obdajata nas vse življenje in dajeta okvir vsem našim dejavnostim. Vsi ljudje oblikujemo prostor, ne samo arhitekti, krajinski arhitekti in prostorski načrtovalci, hkrati pa prostor oblikuje nas. Vse naše vrednote, tudi prostorske, so temelj naše kulture in kažejo na razvitost naše družbe. Arhitektura nosi visoko kulturno, družbeno in ekonomsko vrednost, zato njeno razumevanje spada v splošno izobrazbo. Od naših izkušenj, znanja in odnosa, ki si jih oblikujemo skozi življenje, pa bo odvisna prihodnost naših mest, vasi, javnega prostora in stavb.

Zato vas vabimo, da v ponedeljek, 3. oktobra 2016, sodelujete v akciji SVETOVNI DAN HABITATA 2016, ki bo potekala v okviru Meseca prostora 2016. V Centru arhitekture Slovenije smo se povezali z Ministrstvom za okolje in prostor RS in Zavodom RS za šolstvo ter pripravili program dvournih delavnic za vse tri triade osnovne šole. V želji, da bodo v akcijo SVETOVNI DAN HABITATA 2016 vključeni vsi osnovnošolci v Sloveniji, Vas vabimo, da se nam pridružite ter učencem omogočite spoznavanje prostora in arhitekture. Šola, ki bo poslala najboljše prispevke, bo nagrajena. Vašo šolo lahko prijavite, kakor tudi preberete kaj več o vsebini delavnic, na naši spletni strani: www.igrivarhitektura.org

Naj nas prostor navdihuje!

Vaš CENTER ARHITEKTURE SLOVENIJE

PLAKAT

V poklon 100-letnici inženirstva na Slovenskem, Inženirska zbornica Slovenije organizira dve razstavi, ki bosta vsaka na svoj način prikazali delovanje inženirjev v procesu graditve objektov, nekoč in danes.

Vabljeni na uradno otvoritev, ki bo v torek, 20. septembra 2016, ob 18. uri, v Zgodovinskem atriju Mestne hiše, Mestni trg 1, Ljubljana. Razstavo bosta odprla ministrica za okolje in prostor, ga. Irena Majcen in župan Mestne občine Ljubljana, g. Zoran Janković.

Namen pričujoče ekskurzije je spoznavanje, druženje in izmenjava izkušenj avstrijskih in slovenskih arhitektk in arhitektov, gradbenih inženirk in inženirjev, krajinskih arhitektk in arhitektov, geodetk in geodetov, geologinj in geologov... Ekskurzijo bomo zaključili z otvoritvijo razstave »Inženirke oblikujejo prihodnost« v Pavlovi hiši v avstrijski Radgoni.

Več lahko preberete TUKAJ

Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije (ZAPS) v sodelovanju z Bundeskammer der Architekten und Ingenieurkonsulenten (BAIK) - avstrijsko zbornico inženirjev in arhitektov terKammer der ZiviltechnikerInnen für Steiermark und Kärnten - zbornico inženirjev avstrijske Štajerske in Koroške, vas vabimo na serijo razstav z naslovom "Inženirke oblikujejo prihodnost". Razstava prikazuje 40 del avstrijskih inženirk in arhitekt ter 30 del slovenskih arhitekt, vsa pa se osredotočajo na prenovo spomeniško občutljivih okolij.

Več lahko preberete TUKAJ

Javna agencija SPIRIT Slovenija je na svojih spletnih straneh objavila javni natečaj za izbor naj-lesene gradnje 2016.

Predmet natečaja je priznanje za odlično realizacijo lesene gradnje za zgrajene objekte v preteklih petih letih v naslednjih kategorijah: stanovanjske stavbe, javne stavbe, poslovno-industrijski objekti ter inženirski objekti in tehnične rešitve. Prijavitelji lahko projekt lesene gradnje prijavijo do vključno 15. septembra 2016 do 24 h.

Vabljeni!

POVEZAVA

Revija Outsider v sodelovanju s podjetji Baumit in Kema organizira natečaj: Slovenska hiša za 21. stoletje. Namen natečaja je pridobiti čim več zanimivih in inovativnih predlogov za prenovo tipične slovenske hiše zgrajene v 80' letih prejšnjega stoletja.

Družbene in ekonomske razmere se spreminjajo in natečaj išče trajnostne rešitve, ki bi s funkcionalno prilagodljivostjo in energetsko učinkovitostjo spodbujale razmislek k kakovostni prenovi širšega stavbnega fonda v Sloveniji.

Nagradni sklad natečaja je 6.500,00 € in 10 celoletnih naročnin na revijo Outsider. Prvo nagrajena rešitev bo osnova ze prenovo konkretnega objekta, ki je predmet natečaja.

Strokovna komisija v sestavi: dr.Matej Blenkuš, Tinka B. Prekovič, Miloš Kosec, Vesna Vulič, Matevž Granda in lastnica objekta, sprejema natečajne predloge do 1.10.2016.

Razpisna dokumentacija natečaja in programska naloga je objavljena v aktualni številki revije Outsider (št. 06 / 2016 / Mediteran, voda). Več o natečaju na: www.outsider.si/natecaj

Spoštovani,

minister za kulturo Anton Peršak, sekretarka na ministrstvu za kulturo mag. Barbara Žižič in predsednik strokovne komisije za pomoč pri pripravi arhitekturne politike prof. Mihael Dešman so v sredo, 17. 8. 2016 v Plečnikovi hiši v Ljubljani predstavili osnutek arhitekturne politike Slovenije - Arhitektura za ljudi.

Z Nacionalnim programom za kulturo 2014–2017 je bila kakovostna arhitektura v Republiki Sloveniji prvič prepoznana kot eno izmed samostojnih področij širšega javnega interesa na področju kulture, ki tako kot druga področja, potrebuje politiko varstva in razvoja. Evropska unija je v svojih dokumentih kulturnih politik opredelila arhitekturo kot temeljni element kulture in življenja v uniji, v Sloveniji pa je implementacija teh spoznanj v ustrezne politike do sedaj manjkala. Posledice tega se kažejo v naglem nižanju kakovosti življenjskega okolja in dejanske vrednosti prostora.

Ministrstvo za kulturo je zato že pred časom spodbudilo pripravo arhitekturne politike, s ciljem povezave vseh ključnih vladnih resorjev za dosego večje družbene odgovornosti posegov v prostor, trajnostnega razvoja našega skupnega prostora in višje kakovosti bivanja.

Za pomoč pri pripravi arhitekturne politike je ministrstvo imenovalo strokovno komisijo v sestavi Mihael Dešman, Ilka Čerpes, Vlado Krajcar in Aleksander Ostan, ki je pripravila osnutek politike. Pri pripravi sta sodelovala tudi Barbara Žižič z Ministrstva za kulturo in Matevž Čelik iz Muzeja za arhitekturo in oblikovanje. Vlada Republike Slovenije je imenovala tudi medresorsko delovno skupino, ki se je z osnutkom politike že seznanila.

Osnutek dokumenta uveljavlja evropsko kulturno politiko s področja arhitekture in hkrati postavlja okvir za dolgoročno razpravo o nacionalni arhitekturni politiki. Štirje temeljni cilji arhitekturne politike so: kakovostna arhitektura, pametni razvoj, trajnostna rast in vključujoča arhitektura.

Osnutek arhitekturne politike, ki ga pošiljamo v priponki, bo v javni razpravi do 19. septembra 2016. Ministrstvo za kulturo vse zainteresirane vljudno vabi, da se z dokumentom seznanijo in se aktivno vključijo v oblikovanje predlogov z namenom izdelave skupne vizije izboljšanja kakovosti slovenske arhitekture. Z namenom pridobitve konstruktivnih predlogov ter poglobitve razprave s predstavniki strokovne javnosti in pa vseh tistih, ki se srečujejo z vprašanjem prostora in gradnje, bomo jeseni organizirali tudi okroglo mizo.

Po zaključku široke javne razprave bo ministrstvo osnutek dopolnilo in ga v okviru medresorske skupine uskladilo, predlog pa bo nato, predvidoma do konca leta, posredovan Vladi Republike Slovenije v potrditev.

Vljudno prosimo, da vaše odzive pošljete na naslov barbara.zizic@gov.si ali na naslov Ministrstva za kulturo, Maistrova 10, 1000 Ljubljana.

Z lepimi pozdravi,

Služba za odnose z javnostmi

REPUBLIKA SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA KULTURO

Maistrova ulica 10, 1000 Ljubljana, Slovenija
T: 01 369 59 67, F: 01 369 59 01

PRENESI OSNUTEK

PROGRAM AA VISITING SCHOOL SLOVENIA, nanotourism 2016, VITANJE
FINAL JURY in ODPRTJE RAZSTAVE - 22.07.2016

Vljudno vabljeni na zaključni dogodek - FINAL JURY - mednarodne arhitekturne šole AA Visiting School Slovenia, nanotourism 2016 v Vitanju, ki poteka med 8.7 in 22.7.2016.

PROGRAM, PETEK 22.07.2016:

15:00 - medijski termin z organizatorji delavnice ter študenti delavnice
16:00 - zaključne predstavitve skupin AA Visiting School Slovenia 2015 z strokovno žirijo
20:00 - javno predavanje, Christian Pottgiesser, architecturespossibles
21:00 - zaključna zabava na strehi KSEVT-a

ŽIRIJA:

Maruša Zorec - www.arrea.si
Vasa J. Perović - www.bevkperovic.com
Tina Gregorič - www.dekleva-gregoric.com
Dragan Živadinov - www.postgravityart.org
Christian Pottgiesser - www.pottgiesser.fr
Aljoša Dekleva - www.dekleva-gregoric.com

Mentorja:

Aljoša Dekleva, Christian Pottgiesser

So-mentorja:

Blaž Šef, Jakob Travnik

POP-UP KNJIGARNA:

V sklopu zaključnega dogodka bo na voljo AA Visiting School Slovenia POP-UP BOOKSHOP z izbranimi publikacijami
revije Boundaries, Praznine ter AA Publications Londonske arhitekturne šole AA Architectural Association School of
Architecture. Knjigarna bo odprta v petek 22.7 od 9:00 – 21:00.

Več lahko preberete tukaj.

NATEČAJ BRDO 2

Stanovanjski sklad Republike Slovenije, javni sklad, Poljanska cesta 31, 1000 Ljubljana in Javni stanovanjski sklad Mestne občine Ljubljana, Zarnikova ulica 3, 1000 Ljubljana

obveščata vse zainteresirane, da je bil dne 5.5.2016 na portalu www.enarocanje.si, na spletni strani SSRS: www.ssrs.si in spletni strani JSS MOL: www.jssmol.si objavljen »Javni, projektni, odprti, anonimni, dvostopenjski, natečaj za urbanistično in krajinsko zasnovo območja ter za najprimernejše krajinske in arhitekturne rešitve stanovanjske soseske in večstanovanjskih objektov z zunanjo ureditvijo na območju Brdo 2, Ljubljana«.

Vabljeni k prijavi!

30. 5. 2016 ob 17:00, Plečnikova predavalnica Fakultete za arhitekturo

Vljudno vabljeni na predavanje Yusuke Obuchi z naslovom "Architecture in the Age of Cyborgs", ki bo v ponedeljek 30. maja ob 17 v Plečnikovi predavalnici Fakultete za arhitekturo. Predavanje bo v angleškem jeziku.

Spoštovani,

Vabimo vas na predavanje

THREE THEMES OF ARCHITECTURE:

HISTORY, SOCIETY AND NATURE, AN EAST ASIAN PERSPECTIVE
Prof. Jung In Kim, Ph.D. AIA LEED AP Soongsil Univ. Seoul, Korea

Predavanje bo v torek, 7. junija 2016, ob 18. uri v Plečnikovi predavalnici Fakultete za arhitekturo. Predavanje bo v angleškem jeziku.

Vljudno vabljeni,
Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo

O PREDAVATELJU

Spoštovani!

Vabimo vas na predavanje arhitekta in umetnika Tonyja Gwilliama
BLOO LAGOON BALI - Bring Your Mind Home
ki bo v četrtek, 2. junija 2016 ob 12h v Vurnikovi predavalnici na Fakulteti za arhitekturo.

Življenje in delo arhitekta Tonyja Gwilliama je arhitekturna in bivanjska evolucija od druge svetovne vojne do danes.
Pripada izjemni generaciji vizionarskih arhitektov, umetnikov in aktivistov, ki so k iskanju inovativnih rešitev v oblikovanju bivališč vztrajno pristopali z radikalno odprtostjo duha. Predan vodilu, da z manj ustvari več, je sodeloval z Bucminsterjem Fullerjem in oblikoval prenosne “mantainers“ in napihljive kupole. Bil je mentor Zahe Hadid na londonski AA.

Celostni projekt BLOO LAGOON na Baliju je kulminacija izkušenj in materializacija ideje »globalne vasi« - trajnostnega bivanja in eko turizma. Living Architecture - Živa Arhitektura, ki vznika iz genius loci-ja in vrača naravi in kulturi okolja, ki ga naseljuje.

Vljudno vabljeni

Hemofarm, vodilno podjetje na področju farmacije v Srbiji, razpisuje javni, anonimni arhitekturni natečaj za idejno rešitev rekonstrukcije in zunanje ureditve stavbe Poslovnega centra HEMOFARM v Beogradu.

Rok za oddajo je 30. 6. 2016.

Več lahko preberete tukaj.

16. 5. 2016 ob 18:30, Zgodovinski atrij Mestne hiše v Ljubljani

Vljudno vabljeni na otvoritev razstave Društva krajinskih arhitektov Slovenije (DKAS) z naslovom "Zelena infrastruktura – novi izzivi načrtovanja mestne krajine", ki bo dne 16. 5. 2016 ob 18:30 v Zgodovinskem atriju Mestne hiše v Ljubljani. Na razstavi poleg članov DKAS sodelujejo tudi gosti s hrvaškega (HDKA) in srbskega (UPAS) združenja krajinskih arhitektov ter projekt TURAS.

Razstavo bosta odprla Jože Novak, predsednik DKAS in prof. Janez Koželj, podžupan Mestne občine Ljubljana.

Razstava bo odprta od 16. 5. 2016 do 28. 5. 2016 in je pripravljena v sklopu istoimenske mednarodne konference, ki bo potekala dne 17. 5. 2016 v Stanovski dvorani na Ljubljanskem gradu.

Društvo arhitektov je v sodelovanju z ZAPS pripravilo posodobljeno različico interaktivnega programa za izračun vrednosti projektantskih storitev ARHIGRAM 3.04.

Vrednosti projektantskih storitev, kot jih izračunava program, predstavljajo priporočene cene, ki projektantom omogočajo načrtovanje kakovostnih arhitekturnih rešitev in izdelavo kvalitetne projektne dokumentacije. Večja odstopanja navzdol tako nedvomno pomenijo manj uspešne arhitekturne rešitve in nižji nivo obdelave načrtov. Slabše rešitve lahko za naročnika pomenijo slabši izkoristek prostorskega potenciala, zaplete pri pridobivanju gradbenega dovoljenja in nenazadnje tudi višje stroške pri gradnji, vzdrževanju in uporabi.

Izračun je še v  beta verziji, zato bomo vsakršne konstruktivne kritike zelo veseli. Predloge za morebitne izboljšave nam lahko pošljete po elektronski pošti ali pa jih napišete v komentarje pod to objavo. 

Na spodnjih dveh povezavah lahko prenesete izračun, opombe ob novi izdaji in kratka navodila.

IZRAČUN

OPOMBE OB IZDAJI 3.04 

NAVODILA

TOREK 17. 5. 2016 OB 20.00

Vljudno vabljeni na otvoritev razstave Soseske in ulice v torek, 17. maja, ob 20.00 v Muzej za arhitekturo in oblikovanje.
Razstava sledi profesionalni paraboli arhitekta in intelektualca Vladimirja Braca Mušiča, ključne osebnosti povojnega urbanizma v Jugoslaviji. Predstavljeni bodo primeri treh paradigmatskih realizacij na področju sodobnega urbanizma iz obdobja 1967–1975. Projekti sosesk v Ljubljani (BS-7), Splitu (Split 3) in Mariboru (Maribor–Jug) predstavljajo sintezo mnogoterih urbanističnih principov, temelječih na domačih in mednarodnih izkušnjah. Kustosi razstave so Luka Skansi, Bogo Zupančič in Martina Malešič.

Teoretski pogled na sodobno slovensko arhitekturo - usmeritve, vsebine, tipi in oblike

Ob podelitvi letošnjih Plečnikovih odličij Vas vabimo na pogovor z letošnjimi nagrajenci, žirijo in kritiki v četrtek 12. maja 2016 od 17 do 20h v Plečnikovi predavalnici na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani.

Uvodoma nas bo pozdravil dekan FA Peter Gabrijelčič, nato bodo nagrajenci kratko predstavili nagrajena dela. Sledil bo pogovor o pestrosti in vitalnosti sodobne slovenske arhitekture, glede na konceptualna orodja in kriterije arhitekturne teorije in kritike, ki se izražajo kot merila vrednotenja, pa tudi kot odprta vprašanja. Ta orodja so med drugimi: izvirnost in kakovost prostorskih rešitev, odzivanje na prostor in njegove posebnosti, zmožnost obvladovanja različnih meril v različnih okoljih, odnos do fizičnega in socialnega okolja, zmožnost zadovoljiti naročnika in prispevati h kakovostnemu javnemu prostoru, dovršenost izvedbe, trajnostna merila, pa tudi vprašanje nadaljevanja kontinuitete ljubljanske arhitekturne šole in s tem kreiranja specifične slovenske arhitekture. Pogovor bodo vodili Matevž Čelik, Petra Čeferin, Miha Dešman in Uroš Lobnik.

Včeraj je v v slavnostni dvorani Narodne galerije v Ljubljani potekala podelitev plečnikovih odličij za realizirana arhitekturna dela zadnjih petih let. Nagrade so prejeli:

PLEČNIKOVA NAGRADA

NORDIJSKI CENTER PLANICA 

arhitektura športnih objektov:

avtorji: MATEJ BLENKUŠ, MILOŠ FLORIJANČIČ, KLEMEN KOBAL

arhitektura osrednjega objekta za smučarske teke ter servisnih in ogrevalnih objektov:

avtorja: ALEŠ VODOPIVEC, MARKO SMREKAR

krajinska arhitektura zunanje ureditve:

avtorja: ANA KUČAN, LUKA JAVORNIK

PLEČNIKOVI MEDALJI ZA AKTUALNO REALIZACIJO

OBNOVA PLEČNIKOVE HIŠE

avtorji: MARUŠA ZOREC, MAŠA ŽIVEC, MATJAŽ BOLČINA

STANOVANJSKI OBJEKT PRULE

avtorji: MATIJA BEVK, VASA J. PEROVIĆ, TADEJ GLAŽAR, BLAŽ GORIČAN

PLEČNIKOVA MEDALJA ZA PRISPEVEK S PODROČJA STROKOVNE PUBLICISTIKE

ARHITEKTURA 19. STOLETJA NA SLOVENSKEM

avtorja: IGOR SAPAČ, FRANCI LAZARINI

ŠTUDENTSKO PLEČNIKOVO PRIZNANJE

EN SAM VELIK, SVETEL, UPORABEN PROSTOR

Brezkoridorne šole Emila Navinška_razstava in pilotna raziskava na primeru 14 šol v Ljubljani

študenti: EVA ERŽEN, SARA HAFNER, MATIC JONTEZ, DARJA JOSIĆ, TADEJ KAVČIČ, TADEJ URH, HELENA VOZLIČ

mentor: doc. MITJA ZORC

Žirija: Boris Bežan - predsednik, Andreja Jug, Borut Simič, Luka Skansi, Dušan Stupar.

Nagrajencem iskreno čestitamo!

PLEČNIKOVA ODLIČJA 2016

GOVOR NA PODELITVI PLEČNIKOVIH ODLIČIJ

(Narodna galerija, Ljubljana, 18. 4. 2016)

Spoštovani,

počastili ste me s povabilom, naj na tej slovesnosti spregovorim nekaj besed o arhitekturi – verjetno prav zato, da bi govoril nekdo, ki gleda na arhitekturno stroko od zunaj. Gotovo je mogoče od daleč videti konture neke stavbe jasneje, kot če smo nenehno v njej. Vprašanje pa je, ali je o arhitekturi kot taki sploh mogoče govoriti zares od zunaj. Ali nismo skoraj nenehno na tak ali drugačen način potopljeni v arhitekturo – in ali nas pri tem arhitektura ne oblikuje vsaj toliko, kot mi oblikujemo njo? Ne samo, da se kar naprej gibljemo v takih in drugačnih arhitekturah, te arhitekture so v nas, določajo naše gibe, določajo našo orientacijo, naša razpoloženja. Tisti gibi, ki jih v urbanem prostoru avtomatizirano izvajamo kot popolnoma samoumevne, so nenehno določeni s preseki urbanističnih in arhitekturnih planov, ne da bi bili mi na to sploh pozorni. Tu je zelo težko doseči neko neodvisnost. Mogoče bi se ji približali, če bi ravnali tako kot Richard Wagner, ki je imel manijo, da je tudi v odnosu do arhitektur iskal nove poti in je osupljal ljudi s svojim užitkom v akrobatskem plezanju po fasadah. Tako kot je v zahodni umetnostni tradiciji ultimativna scena strastne ljubezni, ki premaguje družbene ovire, scena plezanja po fasadi – scena plezanja na balkon.

Nekoč je bilo na fasadah običajno dovolj dekorja, za katerega se je bilo pri takem plezanju mogoče oprijeti. Kot vemo, je bil v dvajsetem stoletju modernistični prelom v arhitekturi povezan z razglasitvijo sorodnosti med ornamentom in zločinom. Kar je bilo razumljeno kot zavrnitev ornamenta. Pesniku je seveda po definiciji bližji zločin. Trenutno sistematično preučujem neobjavljene zapise Srečka Kosovela in v roke mi je prišel zapis, v katerem on izrecno piše o tem, kako ljubi ornament – zato, da se v njem ne razkrije.

Ampak v roke mi je prišel tudi njegov zapis o prihodnosti, kot so si jo v njegovem času zamišljali jugoslovanski avantgardisti, ki so se imenovali zenitisti – te prihodnosti seveda ni brez določenega tipa arhitekture: »arhitektura z matematično natančno izračunanostjo potreb, arhitektura za sobo, žep itd.« Danes se dejansko dogaja táko računanje – ampak ko potrebe matematično izračunavamo – oziroma pustimo, da jih izračunavajo razne »pametne« naprave –, se včasih pozabimo vprašati, kaj sploh je potreba. Flaubert je v nekem pismu Louise Colet napisal: »Aksiom: odvečno je prva od potreb.«

Leon Battista Alberti v svojem častitljivem traktatu De re aedificatoria posebej poudarja, da je izvor arhitekture v potrebi; arhitekt s svojim delom zadovoljuje »najpomembnejše potrebe ljudi«. Ampak Alberti se zaveda, da potrebe niso nekaj naravno danega in fiksnega. Piše: »Menim, da so prvi arhitekti iznašli steber predvsem zato, da bi podpiral streho. Ko so stari mojstri bogatili svoje znanje, so začeli stremeti k višjim ciljem in iz marmorja snovati stebre, preklade in celo nadstropja in strehe, ki so učinkovito kljubovali času in zagotovili svojim snovalcem nesmrtnost.«

Jože Plečnik, po katerem se imenujejo odličja, ki bodo danes podeljena, je kot bistvo arhitekture videl prav razmerje do nesmrtnosti; dejal je: »Mi moramo znova oživiti misel na neumrjočnost.« V času, ko je bil trend funkcionalizem, je Plečnik razvijal koncepcijo večne arhitekture, architecturae perennis. S tem se je zavestno postavil v neko konfliktno pozicijo v razmerju do svojega časa – rekel je: »Moderni hočejo samo to, kar je nujno potrebno. (…) Jaz se ne zadovoljim s tem, ker sem še kos mistika(.)« To je bilo v nekem smislu izziv, klofuta splošnemu okusu. Plečnik si je upal mirno izjavljati celo stvari, ki lahko še danes zvenijo kot pravi škandal – recimo: »Corbusier, npr. negira sploh arhitekturo, arhitektura pomenja zanj socialno sredstvo: pomagati človeku!« Danes je seveda prav socialna problematika skrajno pereča – in Plečnikova izjava bi v tem kontekstu lahko komu zvenela neprijetno elitistično. Ampak ravno tukaj ne smemo biti površni – nikakor ne smemo misliti, da se Plečniku socialna problematika v arhitekturi ni zdela pomembna. Nasprotno; Plečnik je hotenje tistih, za katere je arhitektura socialno sredstvo, ki pomaga ljudem, občudujoče povezal z zapovedjo »Ljubi bližnjega!« – in dejal je, da je to »najlepše hotenje na svetu«, ampak vendar zanj niti to še ni bilo dovolj, da bi nečemu rekel arhitektura – kajti on je hotel arhitekturo, ki bi v nekem smislu segla onkraj sveta: »Po drugi strani pa pomenja arcus – arhitektura – nekaj, kar nas veže z nečim, kar stoji više od nas – kot mavrica, ki veže nekaj, kar je tostran življenja, z drugo stranjo.«

Za Plečnika ravno to ni luksus, ampak nekaj, kar je celo bolj nujno od »nujno potrebnega«. In ko Alberti opiše pot od pridrževanja strehe k nesmrtnosti, to ni pot od potrebe k luksusu – ne, Albertijeva poanta je ravno v tem, da postane nesmrtnost temeljna potreba.

Kosovel pravi v svojem zapisu »Pomlajevanje«, da svojim telesnim potrebam ustreže človek kmalu, duševnim nikoli. Še preden je arhitektura zadostitev potrebi po strehi nad glavo, je za Albertija njen izvor v neki temeljni potrebi duše po grajenju; v njegovi knjigi Profugium ab aerumna ena od oseb pripoveduje, kako si, kadar jo muči nespečnost, pomaga s tem, da v svojem umu gradi zelo zapletene in nenavadno okrašene stavbe, preden zaspi; v De re aedificatoria pa Alberti vzklika, kako pogosto se nam zgodi, da tudi takrat, ko počnemo kaj drugega, v svojem umu nehote začnemo snovati zgradbe … Na tak način je pesnik Ezra Pound v najtežjih trenutkih, ko je bil zaprt v kletki med kriminalci, sanjal o gradnji davnega mesta Ekbatana s terasami barve zvezd. Brez tega bi se sesul.

Svetloba, ki pada na stavbe nekega mesta, je drugačna, če so stavbe drugačne. Ne določa samo podnebje arhitekture, tudi arhitektura določa podnebje. Ko na primer gledam Plečnikovo Tromostovje, si vedno rečem, da je Ljubljana zaradi njega precej bliže Benetk, kot bi bila brez njega.

Kaj v arhitekturi sploh je funkcija? Spomnim se stališča svojega pokojnega deda Naceta Šumija, ki je svojo najboljšo energijo posvetil prav mišljenju o arhitekturi, glede historizma v arhitekturi devetnajstega stoletja: on je postavil tezo, da je celo historizem neke vrste funkcionalizem, ker izbira historičnih slogov ustreza simbolnim funkcijam: gotika za cerkev, renesansa za muzej, in tako naprej. To se mi zdi zelo lucidna teza, ki pa bi jo sam še stopnjeval in bi rekel, da nam zgodovina arhitekture nenehno kaže, kako so tudi tiste funkcije, ki jih imamo za najbolj naravno elementarne, obenem tudi že simbolno določene.

Pomislimo na temeljno biološko potrebo po zraku. Za Albertija je zrak bistvena komponenta arhitekture. Zanj je snovanje stavbe povezano s prepoznavanjem kvalitete zraka na določenem kraju – stavba mora biti taka, da bo omogočila njegov optimalen pretok. Danes pa se ravno ideja »ekološkega« sožitja z naravo v novih arhitekturah pogosto manifestira v tem, da je stavba čimbolj hermetično zaprta, da je zrak totalno izgnan – in vstopa v stavbo filtriran skozi »pametne« naprave. Skratka: celo režim zadovoljevanja najbolj elementarnih bioloških potreb, kot je temeljni odnos do zraka, ki ga dihamo, ne pomeni nečesa samoumevnega, ampak je v arhitekturni zasnovi posredovan preko neke simbolne koncepcije sveta.

Osebno mislim, da je v današnji arhitekturi včasih kar veliko monstruoznosti. Ampak nikakor ne nameravam izkoristiti slavnostnega trenutka za izražanje svoje groze; kadar je arhitektura monstruozna, je to zato, ker s tem naredi vidno monstruoznost svojega časa. Pri arhitekturi je neverjetno fascinantno, kako je v njej jasno vidno tudi tisto, kar morda namerava skriti; tako arhitektura vedno znova v čutni nazornosti materializira družbene antagonizme – in če jih poskuša prikriti ali se od njih distancirati, jih naredi samo še bolj vidne. Nič ne pove o današnjem stanju Evropske unije več kot način, kako so njene upravne stavbe locirane v mestno tkivo Bruslja.

Zgodovina arhitekture in urbanizma nam kaže, da se arhitektura in urbanizem ne zadovoljujeta s svojim umeščanjem v svet, ampak hočeta svet vedno znova sama oblikovati. Ne smemo pozabiti na srednjeveške predstave o Bogu kot Velikem arhitektu univerzuma. Ne samo, da je arhitektura vselej družbeno določena – tudi sama oblikuje družbeno življenje. In ko spremljamo zgodovino predstav o idealnih družbah, kot so jih skozi stoletja artikulirale različne utopije, lahko vedno znova ugotavljamo, da gre v bistvu za opise imaginarnih mest in arhitektur. V arhitekturi se na poseben način srečujeta usoda in hrepenenje. Pri tem pa je zanimivo, da se kot tisto, kar naj bi v mnogih fantazijah predstavljalo ideal človeškega bivanja, vedno znova pokaže nekaj, kar preizkuša rob nevzdržnega in neživljivega. Sovjetski avantgardist Anton Lavinski je na primer sanjal o utopičnih lebdečih mestih iz stekla in – azbesta. Zanimivo je, da danes pogosto učinkujejo kot monstruoznosti prav izpolnitve včerajšnjih fantazij. Sem sodijo različne sanje o arhitekturi popolne transparence, ki so bile skupne avantgardistom in nadrealistom – ideal popolnoma prozorne stavbe, v kateri se vse vidi, je bil nekoč razumljen kot utopija totalnega javnega prostora, ki naj bi prevladal nad privatnim – ampak danes se ob prosojnih stavbah prej zdi, da dajejo videti ravno totalno prevlado privatnega nad javnim, ko obstaja samo še privatno in zato sploh ne čuti več potrebe, da bi se ograjevalo od javnega. Obenem so bile utopične fantazije o idealnih arhitekturah zelo pogosto tudi fantazije o idealnem nadzoru. Benthamova zamisel idealnega sistema nadzora je bila konceptualizirana kot idealni arhitekturni načrt.

Skratka, arhitektura je lahko nevarna zadeva. Tudi Adolf Hitler, ki ima pojutrišnjem stosedemindvajseti rojstni dan, si je – razumljivo – želel biti predvsem arhitekt.

Vse to ni argument proti arhitekturi – in tudi ni nekaj, kar bi morali odmisliti. Nasprotno: zavest o vsem tem naj bi v ljudeh, ki se posvečajo arhitekturi, stopnjevala zavest odgovornosti. Obenem pa nam zavest o vsem tem daje videti, da je iluzorno, če bi si arhitekturo predstavljali kot nekaj popolnoma nekonfliktnega in netravmatičnega. Plečnikova koncepcija arhitekture je bila v konfliktu s svojim časom ravno v tem, da je odkrito poudarjala travmatično jedro arhitekture kot take; njegova maksima je bila: »Če človek projektira neko stavbo, bi moral najti v njej tako idejo, da bi se tresel pred njo.« Plečnik je fanatično poudarjal, da je arhitektura umetnost – in s tem v zvezi je v knjigi Arhitectura perennis napisal: »Kdor množi umetnost, razmnožuje bolečino – nemara bi brez bolečine, brez trpljenja, ki je poezija krščanstva, ne bilo niti potrebe po iskanju lepote.«

Plečnik se sklicuje na krščanstvo – sam mislim, da je on dojemal krščanstvo v njegovem zelo prvotnem, zelo nekonvencionalnem, če hočete, celo »anarhističnem« bistvu. Beseda treznost je bila zanj psovka; učencem je rekel: »Kadar kaj začnete delati, morate biti pijani, pa ne od alkohola.« Mislim, da je tisto, kar njegovo arhitekturo najgloblje povezuje s temeljnim sporočilom krščanstva, zavest, da lahko kamen, ki so ga zidarji zavrgli, postane vogelni kamen. In zavest, ki jo je izrazil v naročilu učencem: »Vedite pa, da boste napravili le takrat nekaj, kadar boste delali kot otroci.«

Plečnik z arhitekturo noče vzpostavljati iluzije človekove popolne prilagoditve svetu; njegova vizija arhitekture pomaga zelo dostojanstveno vzdržati neko temeljno neprilagojenost.

To so nekateri v njegovem času težko sprejeli. Tudi nekateri učenci so bili ob njem zbegani; bil je celo čas, ko so se nekateri skoraj sramovali, da so bili Plečnikovi učenci. Plečnik pa je mirno rekel: »Sevé stojim 500 let zadaj, v resnici pa sto let naprej.« To ni bilo zanikanje časa, ampak, ravno nasprotno, izročitev arhitekture času samemu; dejal je: »Arhitektura se ne uveljavlja in razveljavlja z govorom človeka, ampak po tistem nepojmljivem in skrivnostnem, ki se imenuje čas.«

Moja teza je, da je morda šele danes napočil čas, ko se je mogoče resnično učiti od Plečnika. Danes, ko to učenje ne more biti več povezano s posnemanjem njegovega osebnega stila, danes, ko njegova silovita karizmatična osebnost ne more več pomeniti blokirajočega pritiska, ki so ga včasih občutili nekateri njegovi učenci. Danes se lahko onkraj vsega tega učimo v Plečnikovi arhitekturi prepoznavati neko sporočilo, ki je v temeljnem odnosu do sveta.

Ta odnos je v nepristajanju na kakršnokoli inercijo. Za Plečnika je bilo bistvo ustvarjanja v notranjem konfliktu; dejal je: »Samo duševni boj nas ohranja mlade. Star sem že, pa sem mlad, ne znam plesati, pa venomer plešem.« Plečnik v zvezi z arhitekturo govori tudi o glasbi. V tej zavesti se v Plečnikovi arhitekturi vsa teža vzpostavlja samo zato, da je lahko premagana. Ko se poglobimo v njegovo na prvi pogled klasicistično arhitekturo, lahko v njej odkrivamo nenehno sprevračanje ustaljenih razmerij. Kot da so elementi klasicizma tu predvsem zato, da je z njimi lahko vzdržan kaos, ki ga Plečnik prepoznava v osrčju vsakega reda; kot je leta 1898 pisal bratu iz Firenc: »Saj je kaos vsa tvarina in bo vedno.« Lahko bi rekli, da za Plečnika med kaosom in redom ni nepremostljivega nasprotja; to sta zanj dva modusa iste eksistence, razpete med usodo in hrepenenjem. Danes govorimo o »sonaravnosti« arhitekture. Plečnik tu ni iskal iluzije neke dokončne pomiritve, ampak se je znal pokloniti temu, čemur pravimo narava, ravno s tem, da je njegova arhitektura v sebi vzdržala neko neukrotljivost.

Projektiral je mostove in celo monumentalne rečne zapornice, ampak vendar si ni mogel kaj, da nekoč ne bi izrazil svojega navdušenja nad Savo, ki je »kot dobra devica vse mostove podrla«. To je Plečnik.

Mislim, da za to, da bi razumeli Plečnikovo misel o tem, kako naj bi nas arhitektura vezala z nečim, kar je višje od nas, ni nujno potrebno, da bi imeli njegovemu soroden religiozni svetovni nazor. Osebno se mi je ta vloga arhitekture najlepše razodela na čisto čutno nazorni ravni v neki izkušnji, ko sem pred leti v Rimu v nekem poletnem popoldnevu, ko je divje deževalo, stopil v Pantheon – in je skozi okroglo odprtino v kupoli lil velikanski steber dežja in se razlival po tleh. Arhitektura Pantheona je ta dež oblikovala v steber. Ki ni bil steber Pantheona. V tistem trenutku je bila arhitektura Pantheona tu, da je evocirala neko drugo, neizmerno večjo arhitekturo, ki jo je nosil ta steber.

Mogoče bi bila lahko ena od sublimnih nalog arhitekture – vzdržati, kar nosi ta divji steber iz dežja.

Hvala vam za vašo pozornost – in dovolite, da vnaprej z občudovanjem izrečem čestitke nagrajenkam in nagrajencem!

Miklavž Komelj

Arhitekturni biro iz ljubljane išče sodelavce:

1.
Iščemo sodelavca/ko: pooblaščenega arhitekta. Obvezno je znanje programskega orodja Autocad, zaželjeno tudi Revit in 3DMAX. Zaželjeno je da kandidat(ka) lahko prične s poskusnim delom takoj. Delovno mesto je v Ljubljani (Bežigrad). Zaželjene so večletne izkušnje s področja projektive in strokovni izpit.
Prijavo z dokazili o izkušnjah pošljite na naslednji e-naslov: miha.lecnik@siol.com

2.
Iščemo sodelavca/ko: arhitekta za določen čas. Obvezno je znanje programskega orodja Autocad. Delovno mesto je v Ljubljani. Zaželjene so izkušnje s področja projektiranja notranje opreme in znanje progr. orodja 3DMAX. Zaželjeno je da kandidat(ka) lahko prične s poskusnim delom takoj.
Prijavo z dokazili o izkušnjah pošljite na naslednji e-naslov: miha.lecnik@siol.com.

Vabimo vas na slovesno podelitev Plečnikovih odličij za leto 2016, v ponedeljek, 18. aprila ob 12. uri v slavnostni dvorani Narodne galerije v Ljubljani, Cankarjeva 20

Prav tako vas vabimo na odprtje razstave del Plečnikovih nagrajencev, ki bo ob 14. uri v galeriji DESSA, Židovska steza 4.

Plečnikova odličja so osrednje javno in najvišje strokovno priznanje slovenskim avtorjem za vrhunske stvaritve, nastale v zadnjih petih koledarskih letih v Sloveniji ali tujini, na področju arhitekture, urbanizma, krajinske arhitekture ali notranje opreme. Podeljujejo se od leta 1973, ko je bil ob 100 obletnici rojstva velikega slovenskega arhitekta Jožeta Plečnika na pobudo delovnega kolektiva Ambient iz Ljubljane, za vsakoletno podelitev teh odličij ustanovljen Sklad arhitekta Jožeta Plečnika. Sklad danes deluje v okviru Društva arhitektov Ljubljane. Nagrado skupaj podeljujejo arhitekturna stroka, Mestna občina Ljubljana (MOL) in Republika Slovenija.

Vabljeni!

Spoštovani,

Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije (ZAPS) v sodelovanju z Bundeskammer der Architekten und Ingenieurkonsulenten (BAIK) - avstrijsko zbornico inženirjev in arhitektov ter Kammer der ZiviltechnikerInnen für Steiermark und Kärnten - zbornico inženirjev avstrijske Štajerske in Koroške, pripravlja razstavo "Ženske v arhitekturi". 

Razstava je odprta vsem ženskam - avtoricam arhitekture, krajinske arhitekture, pa tudi gradbenim inženirkam,.. ki imajo izvedena dela s področja prenove ali gradnje v historičnih okoljih. Več o načinu sodelovanja na povezavi.

Klub Lili Novy, Cankarjev dom, Ljubljana, 12. april 2016

ORGANIZACIJA: IPoP

Satriano je mestece v Kalabriji na jugu Italije, ki ga zaznamuje starajoče prebivalstvo in prazne hiše. Ko je pred leti Italijo preplavil val beguncev je mestece v njih prepoznalo priložnost za oživitev. Beguncem in prosilcem za azil je ponudilo začasna bivališča, jim pomagalo pri iskanju dela in vlogah za azil.

Satriano je del omrežja skoraj 400 občin po Italiji, ki so se vključile v SPRAR - Sistem zaščite za prosilce za azil in begunce (Sistema di protezione per richiedenti asilo e rifugiati). Omrežje je oblikovalo italijansko notranje ministrstvo, financirata ga država Italija in Evropska unija, upravlja pa ga italijanska skupnost občin, ANCI. Na podoben način kot v Italiji poteka nastanitev prosilcev za azil tudi po občinah v Nemčiji, kjer se v programe integracije prosilcev za azil in beguncev na inovativne načine vključujejo tudi nevladne organizacije.

V Sloveniji se bomo z nastanitvijo in integracijo prosilcev za azil in beguncev v večjem številu morali soočiti v kratkem. Na Inštitutu za politike prostora se nam zdi pomembno, da se ključni deležniki seznanijo z izkušnjami držav, ki se s temi izzivi soočajo že dlje časa.

Zato vas vabimo na posvet, namenjen predstavitvi sistemskih rešitev in konkretnih dobrih praks namestitve prosilcev za azil in integracije beguncev po občinah iz Italije in Nemčije.

Predstavniki italijanske skupnosti občin ANCI in njihove enote Cittalia, bodo predstavili omrežje SPRAR, ki ga za celotno Italijo koordinira prav Cittalia. Sledila bo predstavitev konkretnih primerov iz italijanskih mest, tudi iz sosednjega Trsta, kjer namestitev prosilcev za azil in programe integracije za občino vodi Italijanski solidarnostni konzorcij (ICS), Urad za begunce Onlus.

Predstavniki nevladne organizacije Kitev iz Oberhausna v Porurju bodo predstavili tamkajšnje sodelovanje med občino in nevladnimi organizacijami na konkretnih primerih. Prosilci za azil in begunci med drugim sodelujejo pri razvoju in izvedbi potujoče kuhinje, ki ljudi in kulture zbližuje s pomočjo hrane.

Skozi razpravo, ki bo sledila, bi želeli spodbuditi ministrstva in lokalne skupnosti k premisleku o tem, kako bi lahko predstavljene dobre prakse prilagodili za slovenske razmere.

Dogodek bo potekal v angleškem jeziku, za potrebe razprave bo organizirano tolmačenje.

Vstop je prost, obvezna pa je prijava na dogodek prek elektronskega obrazca ali na e-naslov petra.ockerl@ipop.si.

PROGRAM POSVETA

Klub Lili Novy, Cankarjev dom, Ljubljana, 12. april 2016, 15h – 19h

15:00 – 15:15    Zakaj posvet?, Marko Peterlin, Inštitut za politike prostora, Jasmina Vidmar, Skupnost občin Slovenije, Franci Zlatar, Slovenska filantropija

15:15 – 15:30    Uvodni nagovor, Boštjan Šefic, državni sekretar, Ministrstvo za notranje zadeve

15:30 – 16:00    Predstavitev sistema SPRAR, Daniela Di Capua, Centralna služba SPRAR

16:00 – 16:30    Dobre prakse integracije beguncev v Italiji, Simone D’Antonio, Fundacija Cittalia

16:30 – 17:00    Odmor za kavo

17:00 – 17:30    Izkušnje iz Trsta, Gianfranco Schiavone, ICS, Trst

17:30 – 18:00    Izkušnje iz Porurja, Christoph Stark, Agnieszka Wnuczak, Kitev, Oberhausen

18:00 – 19:00    Razprava

Posvet bo potekal v angleškem jeziku, za potrebe razprave bo organizirano tolmačenje.

Več informacij:

Marko Peterlin ali Petra Očkerl, Inštitut za poltike prostora, Tržaška 2, 1000 Ljubljana

T: 059 063 682, E: ipop@ipop.si, http://ipop.si

4. april 2016 ob 18 h v Veliki sejni sobi Ljubljanskega Magistrata (Mestni trg 1, Ljubljana)

Spoštovani!

Vabimo vas, da z nami praznujete April - Mesec krajinske arhitekture. Letos ga začenjamo s predavanjem ugledne škotske raziskovalke dr. Catharine Ward Thompson iz razsikovalnega centra OPENSpace Univerze v Edinburgu. Predavanje z naslovom Urban Green Spaces and Wellbeing / Zdravstvene in druge koristi mestnih zelenih površin bo v angleščini in je odprto za javnost.

Predavanje je tudi simbolična napoved mednarodne konference »Zelena infrastruktura - novi izziv za načrtovanje mestne krajine« ki jo 17. maja v Ljubljani, Zeleni prestolnici Evrope, organizirata Društvo krajinskih arhitektov Slovenije (DKAS) in Oddelek za krajinsko arhitekturo, Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani v sodelovanju z Mestno občino Ljubljana - Zeleno prestolnico Evrope 2016 in Regionalno razvojno agencijo Ljubljanske urbane regije (RRA LUR) kot partnerico projekta TURAS. Vabljeni!

IO DAL se je opredelil do predlogov nove gradbene zakonodaje in na MOP poslal pripombe na osnutka sprememb ZGO in ZUreP. Temeljne ugotovitve glede ZGO so:

1. Predlog je radikalen – ne upošteva dobrih praks in zgodovine zakonodaje. Zakon močno posega v obstoječo prakso – ob njegovem ev. sprejetju se lahko zbudimo v drugem svetu (vodja gradnje).
2. Zakon ne preprečuje črnograditeljstva – še vedno omogoča gradnjo vikendov na nezazidljivih zemljiščih, legaliziranih z molkom organa.
3. Predlagane spremembe zakona zmanjšujejo demokratične standarde in pravice strank v postopkih: ni uradnega obveščanja, ni možnosti pritožbe.
4. Nekatera določila zakona omogočajo špekulacije in izigravanje javnega interesa.
5. Najboljša določila niso napisana konsistentno in jih ne bo možno izvajati (skrajšani postopek, odstopanje od izvedbenih aktov ...). Nekatera, obljubljena v ZGO-dbi, manjkajo (tolerance v odločbah).
6. Pristojnosti arhitekta bodo z uvedbo Vodje gradnje okrnjene: vodja gradnje bo lahko odločal tako o estetskih vprašanjih kot o financah arhitekta, kar je po naravi nezdružljivo.

Obžalujemo, da pripravljavcem ni uspelo v zakon vgraditi dobrih namenov, ki so jih je nameravali in obljubljali v ZGO-dbi. Trenutni predlog sprememb ZGO je nedodelan, v naš prostor vnaša nekatere slabe in že zavrnjene prakse iz Švice, formalno pa ni dovolj strokoven, saj posamezniku omogoča izigravanje javnega interesa.

Posebej opozarjamo, da je trenutna medijsko aktualna dilema, kdo bo profitiral v antagonizmu med arhitekti in inženirji, povsem nesmiselna. Izkušnja iz Švice je, da profitirajo odvetniške družbe, specializirane za gradbeniški inženiring. Vsi ostali inženirji, vključno z arhitekti, pa so bolj predmet izsiljevanj.

V nadaljevanju navajamo konkretne pripombe na člene ZGO in načelne pripombe na ZureP.

Za IO DAL, Aleš Prijon

Odgovor IO DAL ob tekstu novinarja E. Hladnika - Milharčiča, objavljenem v časopisu Dnevnik, dne 20. 2. 2016 pod naslovom Škandal v slovenski arhitekturi

Člani IO DAL nasprotujemo postavitvi bodeče ograje na meji Slovenije, ki naj bi nas varovala pred tistimi, ki si z begom iz domovine rešujejo življenja in nas prosijo za pomoč. Nič drugače in bolj sprejemljivo ne bi bilo, če bi namesto žice tam stali panelna ograja, zid ali kakršnakoli druga »lepša« ovira. Postavljanje »tehničnih preprek« na meji je etično vprašanje. Ali, kot pravi Montesquieu: »Če bi poznal nekaj, kar bi mi lahko koristilo, a bi se mi zdelo to škodljivo za mojo družino, bi to prepodil iz glave. Če bi poznal nekaj, kar bi bilo koristno za mojo družino, ne pa za mojo domovino, bi to skušal pozabiti. Če bi poznal nekaj, kar bi bilo koristno za mojo domovino, a škodljivo za Evropo ali koristno za Evropo in škodljivo za človeški rod, bi to imel za zločin.«

Lahko se pogovarjamo o načinu sprejemanja beguncev, integraciji in socializaciji, o tem, da je za ljudi iz mest primernejša nastanitev v urbanih in ne ruralnih okoljih, kakšno bivalno, šolsko in delovno okolje potrebujejo in podobnem. O tem, ali so ograje bolj ali manj lepe, krajinsko moteče, ali imajo gradbeno dovoljenje, pa se ne moremo in nočemo. To bi bilo žaljivo do vseh, ki bežijo pred smrtjo in bedo.

Veliko ljudi se, žal, s tem ne strinja. Verjetno tudi stanovski kolegi nismo enotni, člani IO DAL smo. Za nas je pogovor o urbanih vidikih ograje na meji (v kontekstu obrambe pred begunci) tako deplasiran, kot če bi v času nacizma arhitekti problematizirali lokacijo katerega koli koncentracijskega taborišča zaradi vplivov na okolico.

IO DAL

Arhitekturni biro AvciArchitects vabi k sodelovanju arhitekte za delo v svojem istanbulskem biroju. Podrobnosti lahko najdete na:

www.avciarchitects.com, pod “contact” in nato “career"

Zaželeno je, da bi sodelovanje trajalo vsaj dve leti.

Francoski inštitut v Sloveniji in Mestni muzej Ljubljana
vas vljudno vabita na predavanje

PRIHODNOST(I) NAŠIH MEST

Thierry PAQUOT in Marjan HOČEVAR
Povezuje Drago KOS

Torek, 8. marec 2016, ob 18. uri - Mestni muzej Ljubljana

Vsa mesta so zgrajena tako, da bi zmogla vzdržati zob časa, kljubovati naravnim nesrečam (poplave, potresi, nevihte) in zagotoviti kar najbolj udobno bivanje svojim prebivalcem.Toda urbanizacija našega planeta se včasih izvaja »proti« mestu. Mar so zemljani, če so urbanizirani, hkrati tudi meščani? Ali bi se lahko reklo, da so meščani ljudje, ki bivajo v razpršenih urbanih celicah ali v ogromnih megalopolisih? Kaj pa ljudje, živeči v revnejših predmestjih ali centrih za begunce? Tri glavne značilnosti »meščanskega duha« so urbanost, raznolikost in drugačnost, vendar jih v zadnjem času pretresajo globalizacija financializiranega gospodarstva, vsesplošnost digitalne komunikacije pa tudi skrb za okolje. Treba je ozavestiti učinke teh procesov, tako na bivalno velikost mesta, kot tudi na politiko njegovega upravljanja. Če mesta izginejo ali se preobrazijo, kakšni bodo ti novi teritoriji, rezervirani za človeka?

Thierry Paquot, filozof urbanega, je avtor več kot 60 del, med drugim: La Ville récréative. Enfants joueurs et écoles buissonnières (Mesto in sprostitev. Otroci, igra in enajsta šola pod mostom), 2015; Désastres urbains. Les villes meurent aussi (Urbane katastrofe. Tudi mesta umirajo), 2015. Je predsednik Strateškega sveta »Learning centra« o trajnostnih mestih v Dunkerqueu in član Komisije za star Pariz (Commission du Vieux Paris).

Marjan Hočevar, sociolog urbanega, predava na Centru za prostorsko sociologijo (FDV) in na Fakulteti za arhitekturo (predmet Urbana sociologija). Izdal je delo Protiurbanost kot način življenja (L’Anti-urbanisme comme mode de vie), 2007, v soavtorstvu z Matjažem Uršičem.

RAZUMEVANJE SVETA
Ciklus predavanj, ki jih organizira Francoski inštitut v Sloveniji v sodelovanju z Mestnim muzejem Ljubljana, časopisom Delo in Fakulteto za družbene vede Univerze v Ljubljani.

V francoščini in slovenščini s simultanim tolmačenjem. Vstop prost.

PROGRAM

termin | od 11. februarja do 14. marca 2016
lokacija | Cankarjev dom, Velika sprejemna dvorana
projektni tim | Danijela Grgić, Mateja Panter, Jurij Dobrila, Marko Japelj, Jožica Curk, Petra Bole, Anka Štular, Nataša Šušteršič Plotajs, Nina Bavčer in drugi

PODOBE ČASA

Podoba, ki jo imam najraje. Včeraj, danes in jutri.

»Oblikovanje je ena od osnovnih značilnosti človeškosti in temeljna določilnica kakovosti njegovega življenja. Vpliva na vsakogar, v vsaki podrobnosti vsega, kar počnemo vsak dan. Kot takšno je izredno pomembno.«
John Heskett

Pregledna razstava Društva oblikovalcev Slovenije PODOBE ČASA bo na drugačen, bolj angažiran in neustaljen način predstavila javnosti aktualen in jasen vpogled v trenutno
problematiko stroke in družbe širše. Namen razstave je prikazati 'najboljše' dosežke in rešitve na oblikovalskem področju od začetka nastanka DOS do danes.

Avtorji se bodo predstavili skozi najuspešnejše zgodbe in dosežke, ki so zaznamovali njihovo delovanje. Posamezni projekti bodo odgovorili na številna vprašanja. Kdo so oblikovalci? Kako se odzivajo na trenutne politične in gospodarske razmere? Ali je možno mirno in nemoteno ustvarjati ob vseh pretresih, ki se vrstijo? Kakšno je stanje duha v Sloveniji in ali se sence negotovosti preslikavajo na naše odnose, bodisi z naročniki bodisi medsebojno?

Na razstavi PODOBE ČASA bodo predstavljene tudi najodmevnejše zgodbe preteklosti, prikazana bo cvetoča era nastanka uspešnih, danes večinoma že izginulih ali (raz)prodanih slovenskih blagovnih znamk in podjetij, ki so pred ali v obdobju po osamosvojitvi krojile zgodbe uspeha.

Društvo oblikovalcev Slovenije je aktivno že več kot 60 let, izkušnje in znanje deli z mlajšimi generacijami oblikovalk in oblikovalcev. S pomenljivim naslovom tokratne pregledne razstave PODOBE ČASA oblikovalci skozi osebno videnje posameznika opozarjajo na spremenjene razmere v družbi in posledično tudi v oblikovanju, oziroma na poudarjeno individualizacijo, ki včasih meji na ego-manični manifest, ki smo mu priča danes.

Prav zaradi širokega družbenega pomena oblikovanja bodo spremljevalni dogodki kot so omizja in predavanja, pripravljeni za širšo javnost! Vljudno vabljeni!

Danijela Grgić
Mateja Panter

Evropski projekt MoMoWo Ob mednarodnem dnevu žena, 8. marca 2016, organizira prvi dan odprtih vrat v ateljejih arhitektk, gradbenic in oblikovalk, ki se bo odvijal v Lizboni, Oviedu, Parizu, Sloveniji in Torinu, v partnerskih državah projekta MoMoWo.
Dan odprtih vrat ponuja projektantkam možnost, da širši javnosti, študentom, obrtnikom in gradbenim podjetjem predstavijo svoje delo.

Si arhitektka, gradbenica, oblikovalka?
Je tvoj atelje v Sloveniji?
Sodeluj na prvem dnevu odprtih vrat MoMoWo Open day!
Odpri vrata svojega ateljeja ali delavnice in nam razkaži svoje delo in projekte.
Prijavi se na: MoMoWo
ROK PRIJAVE: 20. FEBRUAR 2016!

MoMoWo je prvi izbrani in financirani projekt Evropske unije, ki je posvečen arhitektkam, gradbenicam in oblikovalkam. Ženskam torej, ki so aktivne v svetu projektiranja in gradnje. Primarni cilj projekta MoMoWo je prepoznavanje in razumevanje vzrokov, ki so in v določeni meri še ovirajo afirmacijo žensk v svobodnih poklicih.

Ob mednarodnem dnevu žena, 8. marca 2016, evropski projekt Women's Creativity since the Modern Movement MoMoWo (www.momowo.eu) organizira prvi dan odprtih vrat v ateljejih arhitektk, gradbenic in oblikovalk, ki se bo odvijal v Lizboni, Oviedu, Parizu, Sloveniji in Torinu (v partnerskih državah projekta MoMoWo).

Seznam in zemljevid ateljejev, ki 8. 3. 2016 odpirajo svoja vrata, je v priponkah.

Dan projektantkam ponuja možnost, da širši javnosti, študentom, obrtnikom in gradbenim podjetjem predstavijo svoje delo. Dan odprtih vrat v Sloveniji organizira Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ZRC SAZU), Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta, v sodelovanju s Centrom arhitekture.

Vzporedno s projektom bo 7. marca 2016 v galeriji DESSA odprtje razstave Mi smo naš spomin: arhitektura Maruše Zorec in biroja Arrea, 27. junija 2016 pa otvoritev razstave Prve slovenske arhitektke.

Vabljeni, da obiščete arhitekte in oblikovalke!

LETAK

PROGRAM

Spoštovani kolegi,

Kot ste bili že obveščeni »Zavod za promocijo arhitekture« (ZPAR), na pobudo pokroviteljev in strokovnjakov s področja arhitekture, turizma in sorodnih ved organizira arhitekturno konferenco »ARHITUR 2016« skupaj s tradicionalnim tokrat »odprtim« smučarskim prvenstvom arhitektov Slovenije (»SPAS OPEN 2016«), ki bo 11. in 12. marca 2016 na Rogli.

Letos je tema, okoli katere bodo organizirana predavanja ter predstavitve: »ARHITEKTURA + TURIZEM«.
Zanima nas ali naša turistična strategija izkorišča vse potenciale, ki jih lahko nudijo dobra arhitektura in inovativni projekti
Več o programu in prijavah na: http://www.arhitur.si/

POMEMBNO:
Prijave na dogodek smo podaljšali do zapolnitve mest, predloge projektov pa sprejemamo najkasneje 04.03. 2016.

Udeležba na konferenci »ARHITUR 2016« dne 11.03. 2016 je BREZPLAČNA, ob predhodno izpolnjeni prijavnici (elektronski: http://arhitur.si/index.php/sl/ ) na konferenco Arhitur 2016, ali priloženi (pdf) ki jo pošljite na arhitur@siol.net

Prav tako bo poskrbljeno za brezplačni prevoz na Roglo in nazaj v Ljubljano / Maribor.

PROGRAM:
PETEK 11. 03. 2016 - Konferenca »ARHITUR 2016« (pričetek ob 13h):
• nagovor
• Maroje Mrduljaš, Faculty of Architecture, University of Zagreb; "Development of tourism architecture in Croatia and "ex-Yu" from the 1950s to the present day,
• Saša Begović, Studio 3LHD, Zagreb, CRO, (http://www.3lhd.com/),
• Marin Mikelić, MVA, Zagreb, CRO, (www.mva.hr )
• Dean Lah, ENOTA, Ljubljana, SLO (http://enota.si/),
• Dr. Elisa Innerhofer, Leader of the project "Architectural Governance", European Acedemy of Bolzano-Bozen, South Tyrol, IT (EURAC, http://www.eurac.edu/),
• okrogla miza

NAGRADA:
Prosimo vas da posredujete material za objavo po navodilih, ki so objavljena na spletni strani http://arhitur.si (Pod rubriko "Nagrade"):
Ime projekta:
Točen naslov objekta:
Avtorji projekta / Arhitekturni biro oziroma avtorska skupina:
Leto začetka projekta:
Trajanje gradnje:
Leto zaključka gradnje:
Fotograf:
Fotografije in načrti:
- Vsaj 3 fotografije v .jpg formatu (odgovarjajoče resolucije za objavo na spletu)
- značilne načrte (situacija, tloris, prerez), zložene v ENI skupni datoteki .jpg formata
pošljite na elektronski naslov: arhitur@siol.net
Avtorji nagrajenih projektov bodo povabljeni k predstavitvi na samem dogodku.
Za zgornje se vam vnaprej zahvaljujemo
Pomebno:
• Rok oddaje predloga za Nagrado ARHITUR je 04.03. 2016

SOBOTA 12.03. 2016 – Odprto smučarsko prvenstvo arhitektov SPAS OPEN
7.00 – 8.00 Zajtrk in zapuščanje sob
8.00 – 9.00 Prihod na smučišče
9.00 – 10.00 Prosto smučanje - zbiranje na prizorišču tekmovanja
10.00 – 12.00 Smučarsko prvenstvo
12.00 – 13.30 Kosilo in druženje
13.30 – 15.00 Prosto smučanje

PRIJAVNICA ARHITUR

PRIJAVNICA ARHITUR & SPAS OPEN

Ministrstvo za trajnostni razvoj in turizem Črne gore razpisuje natečaj za arhitekturno in urbanistično nrešitev hotelskega naselja "Capital estate" v Bečićih, občina Budva.

Natečaj je mednaroden, idejni in neanonimni.

ROKI

Datum razipsa: 31. 12. 2015

Rok za prijavo: 01. 03. 2016.

Izbor udeležencev: 08. 03. 2016

Rok za oddajo: 09. 05. 2016

Razpis je dostopen na spodnji povezavi.

RAZPIS

Laserska 3d rekonstrukcija prostora

Natančne meritve že obstoječih prostorov ali okolice predstavljajo vedno večjo vrednost v današnjem svetu. S pomočjo VISTION3D laserja lahko natančno izdelamo 3D oblak točk, ki se jih nato pretvori v 3d model okolice. Z 3D oblakom točk lahko uporabnik pridobi natančne mere okolice oz. prostora.

Podjetje Vistion iz Ljubljane vabi člane k izpolnjevanju ankete, na podlagi katere bi pridobili več informacij za zagon projekta.

SKLAD ARHITEKTA JOŽETA PLEČNIKA

razpisuje

Plečnikovo nagrado za leto 2016 - osrednje javno priznanje slovenskemu avtorju za vrhunsko stvaritev na področju arhitekture, urbanizma, krajinske arhitekture ali notranje opreme, nastalo v zadnjih petih koledarskih letih v Sloveniji ali v tujini.

Sklad poleg nagrade razpisuje tudi Plečnikovo medaljo za aktualno realizacijo ali delo na navedenih področjih ter za pomembno delo s področja arhitekturne teorije in kritike ter strokovne publicistike oziroma na splošno za prispevek k bogatitvi arhitekturne kulture.

Sklad posebej razpisuje še priznanje za izvajalski dosežek in študentsko priznanje.

Kandidate za nagrado, medaljo in priznanje lahko predlagajo podjetja, strokovna društva, člani žirije, avtorji sami in vsi državljani Slovenije.

Kandidata za študentsko priznanje predlaga mentor ali fakulteta.

Predloge, ki naj bodo dokumentirani tudi s slikovnim materialom, največ v velikosti A3, pošljite do 19. februarja 2016 na naslov: Društvo arhitektov Ljubljane, Sklad arhitekta Plečnika, 1000 Ljubljana, Karlovška 3/I. in info@drustvo-dal.si

Razpisu je treba priložiti izjavo o avtorstvu predlaganega dela.

Plečnikova odličja za leto 2016 bo izbrala žirija, ki jo bo imenovala Skupščina sklada.

Sklad arhitekta Jožeta Plečnika

NAVODILA ZA PRIPRAVO PREDLOGOV ZA PLEČNIKOVA ODLIČJA

Predloge, ki naj bodo dokumentirani tudi s slikovnim  materialom, največ v velikosti A3, pošljite do 19. februarja 2016 na naslov: Društvo arhitektov Ljubljane, Sklad arhitekta Plečnika, 1000 Ljubljana, Karlovška 3/I. in po e-pošti na info@drustvo-dal.si

Arhitekturna in krajinsko arhitekturna dela predlagana za nagrado ali medaljo morajo vsebovati:
Natančne podatke o objektu: 
• uradno ime objekta,
• avtorji,
• projektanti (poleg arhitektov še ostali pomembni tehnični projektanti),
• lokacija z naslovom,
• kontaktna oseba za pripravo ogleda lokacije.

Poleg pisnih podatkov morajo predlagatelji priložiti do največ 7 datotek z risbami projekta (tlorisi in prerezi) in fotografijami izvedenega dela, vse zapakirano v en pdf (max. 4MB).

Predlogi za medaljo za strokovno publicistiko morajo vsebovati dejanski izdelek (knjigo, brošuro, katalog, ipd.), da je možen njen pregled.

Vsi ostali predlogi morajo biti ustrezno dokumentirani.

Predlagatelj mora priložiti izjavo o avtorstvu predlaganega dela ter izjavo o legalnosti objekta.

Podjetje Baumit v okviru natečaja Life Challenge išče najlepše in najbolj zanimive arhitekturne rešitve za »obraze« hiš. Prva zmagovalka bienala Baumit Life Challenge na Dunaju leta 2014  je bila Španija, zato bo svečano podelitev nagrad Life Challenge gostilo podjetje Baumit España.

Vabimo vas, da skupaj izkoristimo priložnost. S prijavo zanimivega objekta z vgrajeno fasado Baumit lahko sodelujete v natečaju Baumit Life Challenge. Če se boste uvrstili v ožji izbor (30 finalistov), boste naš častni gost v Madridu.

Uvrstitev v finalni izbor je poleg obiska Madrida tudi priložnost za zmago v eni izmed šestih kategorij (5+1). Zmaga v posamični kategoriji prinaša denarno nagrado 6.600 EUR.
Absolutnemu zmagovalcu natečaja Baumit Life Challenge pa bo pripadla nagrada v višini 16.600 EUR.

Držimo pesti, da bi nagrada prišla v vaše roke!

Več na spletni strani Baumit.

Spoštovani kolegi,

Radi bi vas povabili na Arhitekturno konferenco, ki jo organizira Zavod za promocijo arhitekture (Zavod PAR) na pobudo pokroviteljev in strokovnjakov s področja arhitekture, turizma in sorodnih ved. Konferenca (ARHITUR) skupaj z Odprtim smučarskim prvenstvom arhitektov Slovenije (SPAS OPEN), bo 11. in 12. marca 2016 na Rogli (http://www.rogla.eu/si/)

Naš glavni cilj je organizacija strokovnega druženja v neformalnem sproščenem okolju. Letos je tema, okoli katere bodo organizirana predavanja ter predstavitve: »ARHITEKTURA + TURIZEM«. Zanima nas ali naša turistična strategija izkorišča vse potenciale, ki jih lahko nudi dobra arhitektura in inovativni projekti.

Ob konferenci želimo postaviti tudi razstavo realiziranih projektov in izbor najboljših rešitev, ki jih bo izbrala strokovna komisija. Zato ste vabljeni, da pošljete svoje predloge realizacij turistične arhitekture in objektov povezanih s turizmom na naslov info@arhitur.si skupaj z osnovnimi podatki o projektu.

Vzporedno s strokovnim delom v obliki predavanj in okrogle mize bomo organizirali tudi družabni del dogodka, in sicer smučarsko tekmo in druženja pred in po tekmovanju. Dogodek je priložnost za osebni stik s kolegi ter izmenjavo izkušenj.

Tokrat, na »odprtem« 6. smučarsken prvenstvu arhitektov Slovenije, se bo krog udeležencev lahko razširil iz pooblaščenih arhitektov na širši bazen vseh strokovnjakov, ki se ukvarjajo z oblikovanjem prostora.

Prvi dan bodo strokovna predavanja z druženjem in skupno večerjo vseh udeležencev, drugi dan pa se bomo preselili na bele strmine in med količke veleslalomske tekme.

V petek 11.03. 2016 bodo strokovna predavanja na temo sinergije med arhitekturo in turistično dejavnostjo ki bodo ponudila:
- vpogled v tradicijo moderne turistične arhitekture na območju naše nekdanje skupne države,
- predstavitev koncepta »Arhitektura in Turizem«, v deželah Voralberg in Južna Tirolska,
- pregled uspešnih praks v našem prostoru in v sosednjih državah
- pregled vizij

Na koncu konference bo tudi okrogla miza za katero bodo sedeli tako strokovnjaki s področja arhitekture in turizma.Petkovemu strokovnemu dogodku bo po večernem druženju sledilo še sobotno, tokrat »odprto smučarsko prvenstvo arhitektov«. Kar pomeni da se ga lahko udeležijo vsi arhitekti in oblikovalci prostora. Organizirano bo v štirih kategorijah: ženske do 40 let in nad 40 let ter moški do 45 let in nad 45 let. Za nagrade bo poskrbljeno!

PROGRAM:

PETEK - Konferenca »ARHITUR 2016« (pričetek ob 13h):
- nagovor
- Maroje Mrduljaš, Faculty of Architecture, University of Zagreb; "Development of tourism architecture in Croatia and "ex-Yu" from the 1950s to the present day,
- Saša Begović, Studio 3LHD, Zagreb, CRO, (http://www.3lhd.com/),
- Marin Mikelić, MVA, Zagreb, CRO, (www.mva.hr )
- Dean Lah, ENOTA, Ljubljana, SLO (http://enota.si/),
- Dr. Elisa Innerhofer, Leader of the project "Architectural Governance", European Acedemy of Bolzano-Bozen, South Tyrol, IT (EURAC, http://www.eurac.edu/),
- Arhitekturni studio iz Voralberga
- okrogla miza

SOBOTA – Odprto smučarsko prvenstvo arhitektov SPAS OPEN
7.00 – 8.00 Zajtrk in zapuščanje sob
8.00 – 9.00 Prihod na smučišče
9.00 – 10.00 Prosto smučanje - zbiranje na prizorišču tekmovanja
10.00 – 12.00 Smučarsko prvenstvo
12.00 – 13.30 Kosilo in druženje
13.30 – 15.00 Prosto smučanje

CENA UDELEŽBE NA KONFERENCI ARHITUR & SPAS OPEN 2016,
11. - 12. marec 2016 znaša 75 EUR ter vključuje:
- kotizacijo za enodnevno strokovno konferenco,
- spanje z zajtrkom v ½ sobi v Hotelu Rogla*** (doplačilo za enoposteljno sobo)
- napitke med konferenco,
- 1 x večerjo,
- 1 x enodnevno smučarsko karto,
- udeležbo na smučarski tekmi + enolončnica na smučišču

PRIJAVE:
Za prijavo prosim izpolnite Prijavnico in jo najkasneje do 28. januarja 2016 pošljite na:
info@arhitur.si in breda.einfalt@unitur.eu