Izšla je knjiga Zgodbe slovenske arhitekture, v kateri arhitekta Špela Kuhar in Robert Potokar skozi petdeset zgodb na izjemno dostopen način približata zgodovino slovenske arhitekture. V zgodbah se zvrstijo stavbe, mesta, trgi, ulice, arhitekti in drugi ustvarjalci ter orisi ozadij, ki so botrovala nastanku arhitekture in slovenskega prostora, kakršnega poznamo danes.

Zgodbe si v knjigi sledijo kronološko, najprej vstopimo v čas koliščarjev in se pustimo voditi vse do arhitekture 21. stoletja. Posamezne zgodbe orisujejo izbrane arhitekture skozi različna časovna obdobja, ustvarjalce, različne zanimivosti, ki bralcu na poljuden način približajo svet umetnosti arhitekture. Vsaka zgodba je preplet dejstev in vsebinskih navezav na sočasno arhitekturo ter vpetosti v prostor in čas. 

Ob naročilu knjige Zgodbe slovenske arhitekture založba vsem arhitektom podarja poseben 10% popust, ki ga izkoristite z vpisom kode BELETRINA10 ob nakupu v spletni trgovini. Knjigo pa vam tudi varno in brezplačno dostavijo na dom. 

www.daysoforis.com

    Cena vstopnice: 185 HRK

   Cena študentske vstopnice: 135 HRK

Komisija za podelitev nagrad za ARHIKULT 2020, v sestavi Maroje Mrduljaš, Marko Dabrovič in Dinko Peračić, je podelila nagrade v naslednjih kategorijah:

Za najboljši OBJEKT:

1. nagrada: MUSLIMANSKI KULTURNI CENTER LJUBLJANA in

NOVA GALERIJA IN KAZEMATE

oboje Avtorji: Bevk Perović arhitekti

2. nagrada: VAŠKO SREDIŠČE SKORBA

Avtorji: Enota arhitekti

3. nagrada: KULTURNO SREDIŠČE EVROPSKIH VESOLJSKIH TEHNOLOGIJ

Avtorji: Bevk-Perović arhitekti, Dekleva Gregorič arhitekti, Ofis arhitekti, Sadar + Vuga

Posebna omemba: GLASBENA ŠOLA ŠOŠTANJ

Avtorji: Mojca Gregorski, univ. dipl. inž. arh., Miha Kajzelj, univ. dipl. inž. arh., Matic Lašič, mag. inž. arh.

Za najboljšo PRENOVO:

1. nagrada: PRENOVA PLEČNIKOVE HIŠE

Avtorji: Arrea arhitekti

2. nagrada: MINORITSKA CERKEV ZA POTREBE VEČNAMENSKE DVORANE

Avtorji: ATELIER arhitekti

3. nagrada:  KONGRESNO KULTURNO SREDIŠČE DOMINIKANSKI SAMOSTAN PTUJ

Avtorji: Enota arhitekti, Dean Lah, Milan Tomac, Polona Ruparčič, Andrej Oblak, Maruša Zupančič, Alja Černe, Tjaž Bauer, Petra Ostanek, Nuša

Završnik Šilec

Za najboljši INTERIER:

1. nagrada:  ŽELEZNIŠKA POSTAJA V POSTOJNSKI JAMI

Avtorji: 3b arhitekti d.o.o.

2. nagrada: DOM V ARZENALU

Avtorji: Dekleva Gregorič arhitekti

3. nagrada: INFO CENTER MONFORT

Avtorji: PIA Studio, Stanislava Pustoslemšek, Uršula Koren, Pascal Fusil

Za najboljšo JAVNO POVRŠINO:

1. nagrada: TRŽNICA PTUJ

Avtorji: Lena Krušec, Tomaž Krušec, Vid Kurinčič, Zala Likavec Perovšek, ARK Arhitektura Krušec d.o.o.  (arhitektura); Ana Kučan (krajinska arhitektura)

2. nagrada: MESTNI PARK RAKOVA JELŠA

Avtorji: Klara Bohinc, Andraž Keršič, Martin Kruh, Aljoša Lipolt, Samo Mlakar, Dino Mujić, Tamara Németh, Rok Žnidaršič (arhitektura); Gašper Habjanič, Nika Benčina, Tina Zaponšek (krajinska arhitektura)

3. nagrada: UREDITEV NABREŽIJ LJUBLJANICE

Avtorji: URBI, ATELIERarhitekti, Atelje Vozlič, Medprostor, BB arhitekti, Triiije arhitekti, Dans arhitekti

Spoštovani člani DAL, spoštovani kolegi in študenti arhitekture!

Vabimo vas, da sodelujete na deveti bienalni razstavi Društva arhitektov Ljubljana (DAL) Arhitektura inventura, ki bo trajala od 11. februarja do 7. marca 2021.

Vse o razstavi TUKAJ.

od 26. oktobra do 6. novembra 2020 na Kongresnem trgu v Ljubljani in od 17. novembra do 3. decembra 2020 v Galeriji Kresija.

Univerza v Ljubljani je v preteklem letu praznovala 100-letnico svojega obstoja. Z množico stavb ter več deset tisoč študenti in zaposlenimi ima nezanemarljiv vpliv na življenje in podobo Ljubljane. Lokacije, kjer svoj prostor dobijo stavbe univerze, imajo potencial postati generatorji urbanega življenja v širši okolici. Ta potencial pa je lahko v celoti izkoriščen le, kadar so te lokacije izbrane s strateškim premislekom.

Ob tem ima univerza v slovenski prestolnici tudi državotvorno vlogo in dolžnost, da njene stavbe niso le funkcionalno tehnično dovršene, temveč tudi simbolno reprezentančno vrhunske. Poskrbeti pa mora tudi za svoje študente. V kakšnih razmerah živijo? Si študij in življenje v vse dražji Ljubljani sploh še lahko privoščijo? Študenti soustvarjajo mestno življenje, zato bi si Ljubljana morala prizadevati, da v mestu ostanejo. A do kod danes sega mesto?

Vljudno vabljeni!

Jadranka Grmek

predsednica Društva arhitektov Ljubljana

Kako študentski projekt prenesti v prakso? Koga moraš prepričati, da lahko idejo za urbano intervencijo tudi realiziraš? Kako voditi finančno plat projekta? Kako se usklajevati z naročnikom v času korone? Delati solo ali sodelovati z ekipo? Ko je projekt končan - kako komunicirati s prebivalci, kako z mediji? Kaj prva realizacija pomeni za tvojo kariero?

Absolventi arhitekture na UL FA Zala Kanc, Jan Šimnovec in Mitja Kurent in absolvent krajinske arhitekture na UL BF Luka Bajde so letos v Kamniku in Zagorju v okviru Urbane akademije realizirali dve vidni urbani intervenciji. V pogovoru z Zalo Velkavrh (prostoRož) bodo delili svoje izkušnje in novo pridobljeno znanje o tem, kaj pomeni, da urbano intervencijo izvedeš v praksi.

Debata traja 45 minut.

Prijave sprejemajo tukaj

Objavljena so navodila za pripravo plakata za razstavo Arhitektura inventura 2021.

Shema panoja, ki se je morate zaradi enotnega videza razstave natančno držati, je objavljena na http://drustvo-dal.si/arhitektura_inventura_2021.

Prosimo, da se navodil NATANČNO držite, sicer ne moremo odgovarjati za objavo in kakovost vaše predstavitve.

Če želite plakat printati po ceni 39,50 EUR + DDV /plakat, za katero se je dogovoril DAL, vas prosimo, da pdf plakate pošljete do petka, 29. 01. 2021 na info@prima-ip.si. POZOR! Plakat vam bodo sprintali in dostavili v CD samo ob predhodnem plačilu. Žal so se pogoji zaostrili, ker v prejšnjih letih nekateri člani DAL niso poravnali računa za printanje. 

Datum in kraj dostave plakata in maket vam bomo sporočili naknadno.

Zavod Republike Slovenije za šolstvo objavlja odprti, anonimni, enostopenjski idejni natečaj za izbiro strokovno najprimernejših rešitev za prostor in opremo šolske učilnice, s katerim bomo izbrali najboljšo inovativno arhitekturno rešitev za sodobno in fleksibilno “šolsko učilnico prihodnosti”, ki bo zasnovana kot inovativno učno okolje in bo v celoti vključevala potencial informacijsko komunikacijske tehnologije za inovativne prakse učenja in poučevanja, sledila prvinam prostorske zasnove – raznovrstnosti prostorov učenja, fleksibilnosti rabe, kompleksnosti prostorskega doživetja ter upoštevala okoljske vplive prostora na počutje.

Razpisna dokumentacija:

• odprti, anonimni, enostopenjski idejni natečaj za izbiro strokovno najprimernejših rešitev za prostor in opremo šolske učilnice
• priloge (kontakt, avtor, obvestilo posameznikom glede obdelave osebnih podatkov, vzorec pogodbe)

Upoštevali bomo natečajne rešitve, ki bodo prispele na naslov Zavod RS za šolstvo, Poljanska cesta 28, 1000 Ljubljana, do roka za oddajo, v četrtek, 23. oktobra 2020, do 12. ure.

Rok oddaje za natečaj za »Idejno zasnovo za prostor in opremo učilnice prihodnosti«, ki ga razpisuje Zavod za šolstvo, je podaljšan do 30. 10. 2020, do 12. ure.

Uspešno smo izpeljali že 31. Sedlarjevo srečanje z naslovom “Kako do boljše podobe slovenskih naselij in krajine – načrtovanje in ukrepi«, ki ga je organiziralo Društvo urbanistov in prostorskih planerjev Slovenije – DUPPS. Potekalo je v petek, 2. oktobra 2020 na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani, tokrat kot spletna konferenca v živo.

Pošiljamo vam povezavo na zaključne ugotovitve tega srečanja, ki dobro prikažejo kritično mnenje široke strokovne javnosti o tej problematiki.

Na spletni strani društva http://www.dupps.si/ pa smo objavili tudi video posnetke dogodka (celote in posameznih predavanj) ter fotografije s srečanja. Vljudno vas vabimo, da si jih ogledate.

Lepo pozdravljeni,

Izvršni odbor DUPPS

Društvo krajinskih arhitektov Slovenije Vas ponovno vabi na strokovni posvet in panelno razpravo »HLADNA MESTA ZA VROČ PLANET: pomen prilagajanja na podnebne spremembe v urbanih območjih«, ki bo jutri, v četrtek, 15. oktobra 2020, ob 10.00 potekal s prenosom preko spleta v živo.

Strokovnjaki z različnih področij delovanja bodo predstavili svoj pogled na problematiko prilagajanja na podnebne spremembe v urbanih območjih ter pristope, ki so se ali se še uveljavljajo v teoriji in praksi.

Več informacij o posvetu najdete na spletni strani www.dkas.si  in v  programu. Dogodek bo potekal na spletni platformi Zoom. Udeležba je brezplačna. Prosimo, da se na posvet prijavite preko spletnega obrazca.

Posvet bo povezovala Barbara Kostanjšek, predsednica društva DKAS.

Razpravo bo povezovala dr. Maja Simoneti, IPoP – Inštitut za politike prostora.

Člani Zbornice za arhitekturo in prostor za udeležbo na posvetu prejmejo 2 kreditni točki / sklop B (Teorija in referenčna praksa).

Posvet bo izveden s sofinanciranjem Ministrstva za okolje in prostor ter Mestne občine Ljubljana.

Veselimo se vaše udeležbe in Vas lepo pozdravljamo.

Upravni odbor DKAS

Festival Odprte hiše Slovenije bo konec septembra združil arhitekturne navdušence po celotni Sloveniji

Med 25. in 27. septembrom 2020 bo potekal enajsti festival Odprte hiše Slovenije. Na ogled bo več kot 80 zasebnih in javnih objektov ter prostorskih ureditev, ki jih je med prijavljenimi izbrala strokovna žirija. Tema letošnjega festivala je »Arhitektura za prihodnje generacije«.

Obiskovalci si bodo v sklopu festivala v Ljubljani lahko ogledali gradbišče projekta prenove Cukrarne, kjer bodo pobliže spoznali delo na gradbišču in konstrukcijske posebnosti projekta.

Na ogled javnosti bo svoja vrata odprla poslovna stavba Zavarovalnice Triglav na Miklošičevi ulici v Ljubljani, ki predstavlja pomembno Plečnikovo arhitekturno dediščino. Prav tako pa si bo mogoče ogledati tudi prvo virtualno predstavitev stavbe novega Centra znanosti (MIZŠ).

Obiskovalci se bodo preko aplikacije, ki spodbuja k aktivnemu raziskovanju grajenega prostora na zanimiv in sodoben način, spoznali s ključnimi prostori in arhitekturnimi značilnostmi predvidenega objekta. Znova si bo mogoče ogledati tudi Expano – Vrata v Pomurje, ki je že v lanskem letu navduševal množico ljudi.

Celoten program projektov, ki bodo predstavljeni na letošnjem festivalu, najdete na spletni strani OHS. Prijave na posamezne oglede se odprejo že 15. 9. 2020. Ne zamudite!

Tudi letos bomo skupaj z obiskovalci in zainteresirano javnostjo podelili nagrado OHS AWARD za najboljšo stavbo in zunanjo ureditev. OHS AWARD je prva slovenska nagrada javnosti za realizirane arhitekturne dosežke in zunanje ureditve avtorjem, lastnikom in izvajalcem. Nominirani so vsi projekti, ki jih strokovna žirija uvrsti v letni program festivala. Poslanstvo festivala Odprte hiše Slovenije je približevanje dobre arhitekture in pomena kakovostno grajenega prostora najširši javnosti. Nagrade OHS AWARD zato izjemoma ne podeljuje stroka, temveč javnost, s čimer odseva svoje mnenje o slovenski arhitekturni produkciji in z njo vzpostavlja dialog. Glasovanje po potekalo od 15. 9. do 25. 9. 2020 na spletni strani www.odprtehiseslovenije.org.

Festival Odprte hiše Slovenije je del mednarodne mreže Open House Worldwide, ki deluje v 46. mestih po celem svetu. Nastal je po vzoru Open House London, ki ga je leta 1992 zasnovala Victoria Thornton, z namenom približevanja kakovostne arhitekture najširši javnosti. Mreža OHWW tvori največji globalni arhitekturni festival, ki dosega več kot milijon ljudi.

11. festival Odprte hiše Slovenije podpirajo: Ministrstvo za kulturo, Ministrstvo za okolje in prostor, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo - Direktorat za lesarstvo, SPIRIT Slovenija, Mestna občina Ljubljana, Zavarovalnica Triglav, Intralighting, Baumit, Silvaprodukt, Fibran, Salonit Anhovo, Knauf Insulation, Velux, Eternit, Wienerberger, Arcadia, Riko, Lumar, C&G, Štern Group.

Spoštovane kolegice in kolegi,

Kot vam je znano smo morali letošnjo srečanje arhitektov zaradi pandemije prestaviti. Zato vam v prilogi ponovno pošiljamo Vabilo in Program strokovne konference "ARHIKULT 2020", ki bo zopet v kongresnem centru  Brdo pri Kranju, dne 06. 10. 2020.

Več o programu: https://arhikult.si/konferenca

Strokovni del dogodka, bo štel tudi za kreditne točke za poklicno usposabljanje:

Za člane ZAPS: Skladno z zakonom o arhitekturni in inženirski dejavnosti. ZAPS je za 1. sklop predvidela 2 kreditni točki (KT) ter za 2. sklop 2 KT. Skupaj 4 KT.

Za člane IZS: Pooblaščeni in nadzorni inženirji za udeležbo na konferenci pridobijo 3 kreditne točke iz izbirnih vsebin skladno s Splošnim aktom o stalnem poklicnem usposabljanju pooblaščenih inženirjev.

Prosimo vas, tudi, da nam javite, če se strinjate, da je vaš projekt uvrščen na seznam projektov za izbor nagrade, ki je objavljen na naši spletni strani. (Projekti), saj imate kot kandidat  za nagrado s strani pokroviteljev sofinancirani večerni del dogodka.

Hkrati vas prosimo, da nam pošljete tudi predloge za vaše na naši strani še neobjavljene projekte, ki jih še nismo uvrstili na seznam. (Prijava projekta)

Za vse, ki se Konference fizično ne bi mogli udeležiti, bomo organizirali »online« prenos dogodka. Za pridobitev kreditnih točk (KT),  pa bo potrebno po vsakem posameznem strokovnem prispevku, odgovoriti na postavljena tematska vprašanja, vaši pravilni odgovori pa bodo zagotovilo za dodelitev željenih KT, tako za člaane ZAPS kot IZS.

V prilogi tudi soglasje NIJZ za dgodek, kjer bo poskrbljeno za varnost in higieno. Radi bi tudi pudarili, da bo letos pogostitev potekala na zunanji terasi, kar pomeni, da bo komunikacija lažja.

V predavalnici in avli bodo obvezne maske, za katere bo tudi poskrbel pokrovitelj.

Vabimo vas da se nam pridružite,

Lep pozdrav,

Organizacijski odbor "ARHIKULT 2020"

Otvoritev razstave: 25. september 2020 ob 18:00, Mala Loža, Čevljarska ulica 1, Koper

Razstava bo odprta do 16. oktobra 2020

Avtomatik Delovišče predstavlja razstavo seminarja študentov Univerze v Ljubljani, Fakultete za arhitekturo in Biotehnične fakultete - Oddelka za krajinsko arhitekturo pod mentorstvom prof. dr. Davorina Gazvode (BF), asist. Nejca Florjanca (BF), prof. Mihe Dešmana (FA), Vlatke Ljubanović (FA) ter doc. dr. Boštjana Bugariča (AD) in Mateje Filipič (AD).

Kustosa / Boštjan Bugarič, Mateja Filipič

Avtomatik Delovišče je v poletnem semestru 2019/20 izvajal prostorsko delavnico z rezultatom ekološkega in enovitega prostorskega razvoja mesta Koper. Načrtovalski proces se je pričel s prepoznavanjem prostorskih problemov mesta Koper v njegovem ožjem mestnem jedru, zlasti pa v pasu južno od njega, saj se tu prepletajo Škocjanski zatok z robom Luke Koper na vzhodu in gosto pozidani kareji med novimi prometnicami z nakupovalnimi središči, poslovnimi conami in ostanki zelenih površin. Projektne naloge obsegajo različna območja obdelave s predlogom ureditve in rešujejo stik Škocjanskega zatoka z morjem, preoblikovanje južnega roba historičnega jedra in načrtovanje vhoda v mesto na severni obali ob objektu blagovnih rezerv, s katerim so se ukvarjali študenti arhitekture. Prenova objekta blagovnih rezerv, ki se nahaja na meji med historičnim mestnim jedrom Kopra, luko in morjem, temelji predvsem na umeščanju ustreznih urbanih vsebin. Arhitekturna rešitev objekta izhaja iz premisleka o aktivaciji potencialov obstoječega objekta in njegove ožje ter širše lokacije ter o arhitekturnih konceptih za izboljšanje mesta v socialnem, ekonomskem, urbanem in trajnostnem smislu.

Razstava je poleg urbanih delavnic, raziskav, diskusij in javnih pogovorov del programa Avtomatik Delovišča, ki meščanom ponuja vpogled na raznolike možnosti oblikovanja urbanega okolja.

Znanstvena konferenca: 29. september 2020 od 10h do 17h, Kavarna Loža, Titov trg 1, Koper

Akademija za likovno umetnost in oblikovanje, Univerze v Ljubljani s podporo Sveta za umetnost UL najavlja znanstveno konferenco Transformacije v teoriji. Aktualne raziskave, ki bo potekala 29. septembra 2020 v kavarni Loža na Titovem trgu v Kopru.

Konferenca bo namenjena znanstveni refleksiji pojavov, procesov in transformacij, ki zaznamujejo in določajo aktualno stanje na področju likovne umetnosti, likovnega oblikovanja in njune – teoretske, izobraževalne, galerijske, hermenevtične, kritiške, konservatorske-restavratorske – infrastrukture. Del razprave bo namenjen sodobnemu širjenju področja in pojma umetnosti pa tudi refleksiji t. i. »vmesnih« umetnostnih področij, kakršno je vmesno področje med sodobno scensko in likovno umetnostjo (v sodelovanju z Akademijo za gledališče, radio, film in televizijo). Prispevki bodo praviloma še neobjavljena poročila o rezultatih najnovejših teoretskih raziskav, ki jih izvaja katedra za teoretske predmete UL ALUO in vabljeni referenti, se pravi poročila o raziskavah s področja umetnostne zgodovine, likovne teorije, estetike, umetnostne teorije, teorije in zgodovine oblikovanja, teorije in zgodovine konservatorstva-restavratorstva, scenske in vizualne umetnosti itd.

Vsi dogodki so za udeleženke-ce konference brezplačni, konferenca bo v slovenskem jeziku. Skladno s trenutnimi razmerami s COVID 19 bo udeležba na dogodku omejena na 30 udeležencev. Prijave na naslov: dasa.tepina@aluo.uni-lj.si

Konferenca se pripravlja v sodelovanju z UL AGRFT v okviru raziskovalnega programa Gledališke in medumetnostne raziskave (P6-0376), ki ga sofinancira Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije iz državnega proračuna ter v sodelovanju z UP PEF Vizualne umetnosti in oblikovanje in Avtomatik Deloviščem.

DaNS -  Društvo arhitektov Novi Sad vabi vse zainteresirane, da predložijo svoje projekte za razstavo ob 22. Salonu arhitekture Novi Sad, med 10. in 17. oktobrom v Novem Sadu, Srbija. 

Salon arhitekture Novi Sad je mednaroden. Za veliko nagrado Salona - Grand Prix se kvalificirajo dela nastala na ozemlju nekdanje Jugoslavije, na Madžarskem in v Romuniji v zadnjih treh letih. 

Rok za elektronsko prijavo projektov PODALJŠAN DO 10. SEPTEMBRA.

 http://dans.org.rs/the-22nd-salon-of-architecture-novi-sad-is-going-digital/

VEČ O PRIJAVI

PDF

V petek, 11. septembra 2020 se bo s koncertom SLOVENSKEGA OKTETA pričel novi koncertni cikel PLEČNIK & A-CAPPELLA, ki bo potekal vse do 8. oktobra v Ljubljani.

V koncertnem ciklu se dopolnjujeta glasba in arhitektura. Na petih slikovitih Plečnikovih lokacijah boste lahko prisluhnili petim priznanim a-cappella zasedbam (Slovenski oktet, Gospelovski zbor Bee Geesus & Nuška Drašček, Jazzva, Komorni zbor KGBL, Ingenium Ensemble). S projektom želimo povezati dve umetniški zvrsti in s pomočjo edinstvene Plečnikove arhitekture poslušalcem oplemenititi njihovo doživljanje glasbe ter jim pripraviti pravo umetniško doživetje za oko in uho. Hkrati želimo s pomočjo koncertov širšo javnost privabiti v nekatere manj znane Plečnikove objekte. Oblikovanje posameznih koncertnih sporedov je bilo unikatno. Umetniške vodje vokalnih skupin smo povabili na Plečnikove lokacije. Koncertne sporede so oblikovali glede na občutke in vtise, ki so jih dobili v posameznih Plečnikovih objektih. S tem procesom smo želeli vzpostaviti kreativni dialog med ustvarjalci in arhitekturo. Izjema je prvi koncert, ki bo potekal v atriju Narodne in univerzitetne knjižnice (NUK) ob Vegovi ulici, na katerem boste lahko prisluhnili koncertnemu sporedu pod motom "Ko spregovori aleja skladateljev". Člani Slovenskega okteta bodo na tem koncertu izvajali dela skladateljev, katerih doprsne kipe je Plečnik v tridesetih letih 20. stoletja postavil na bližnji Vegovi ulici. Koncertni cikel z izključno vokalnimi zasedbami je zamišljen kot predtakt festivala Europa Cantat 2021, ki bo potekal v Ljubljani prihodnje leto.

PLEČNIK & A-CAPPELLA  - 1. koncert:

Petek, 11. september 2020, ob 20.30, atrij NUK

SLOVENSKI OKTET 

"Ko spregovori Aleja slovenskih skladateljev"

Leto 1872 je Ljubljani, pa tudi širše - Slovencem, prineslo dve veliki imeni: v tem letu je bila ustanovljena Glasbena matica, ki je še danes med osrednjimi glasbenimi inštitucijami na Slovenskem, istega leta pa se je rodil tudi Jože Plečnik, verjetno najbolj znan in vpliven med slovenskimi arhitekti. Leto 1932 je za Glasbeno matico bilo leto pomembnih, že takrat častitljivih obletnic: ob 60-letnici obstoja in založniške dejavnosti še 50-letnice delovanja glasbene šole ter 40-letnice pevskega zbora. Aleja slovenskih skladateljev krasi Vegovo ulico v Ljubljani že od takrat, kajti Glasbena matica je dala opremiti park pred svojim poslopjem z doprsnimi kipi skladateljev - danes bi rekli 'slovenskih, in ne samo slovenskih', a takrat, v času skupne domovine južnih Slovanov so preprosto rekli 'naših'. Podobe Jacobusa Gallusa, Davorina Jenka, Benjamina Ipavca, Hugollina Sattnerja, Antona Foersterja, Emila Adamiča, pa tudi Vatroslava Lisinskega in Stevana Mokranjca, je iz brona vlil Lojze Dolinar, ureditev te ulične sekvence pa je zasnoval Jože Plečnik. V istem letu je Plečnik, takrat 60-leten, doživljal eno najbolj plodnih obdobij svoje ustvarjalnosti ter s svojimi posegi v urbanistično tkivo Ljubljane mestu trajno vtisnil prepoznavno podobo - od tržnice in Tromostovja do nabrežja Ljubljanice in Trnovskega mosta.

S tokratnim koncertom želijo člani Slovenskega okteta kipom v Aleji skladateljev vdihniti zven, oziroma oživeti glasbo skladateljev, ki so slovenski in jugoslovanski kulturni krajini vtisnili tako globok pečat, da so njihovi obrazi ovekovečeni ne le v glasbi, temveč tudi v bronu. Skrbno izbran nabor cerkvenih, ljubezenskih in domoljubnih pesmi v izvedbi Slovenskega okteta bo tokrat zazvenel v atriju Plečnikove stavbe NUK, le nekaj korakov stran od Aleje skladateljev, po kateri se boste lahko po koncertu sprehodili in zazrli v obraze skladateljev, v čigar glasbi ste ravno uživali.

Slovenski oktet je prvič zapel že leta 1951 in od tedaj velja za najbolj reprezentativen slovenski moški vokalni komorni ansambel. Repertoar okteta je izjemno širok in raznolik, saj zajema dela iz obdobja renesanse, klasicizma in romantike, ljudske pesmi vseh narodov ter dela sodobnikov. Posebno skrb Slovenski oktet namenja slovenski pesmi, tako ljudski kot umetni, ki jo vedno znova s posebnim žarom predstavlja na domačih in tujih koncertnih odrih. Od leta 2019 ansambel deluje v naslednji sestavi: Andrej Oder, Rok Ferenčak, David Jagodic, Janez Triler, Jože Vidic, Darko Vidic, Janko Volčanšek in Matej Voje. 

Četrtek, 17. septembra 2020, ob 20.30
Cerkev sv. Cirila in Metoda (Kuzmičeva 6, 1000 Ljubljana Bežigrad)

Gospelovski zbor BEE GEESUS & NUŠKA DRAŠČEK
Umetniški vodja: Matej Virtič

Bee Geesus je prvi slovenski gospelovski zbor. Skupina radoživih pevk in pevcev plete vokale v ubran urbani zvok pod taktirko vidnega akapelista Mateja Virtiča. Svojemu glasbenemu izrazu pravijo gospel fever, zanj pa je značilna energična izvedba črnske duhovne glasbe z močno harmonijo in čvrstim ritmom. Zbor ostaja zvest izvirnemu sporočilu gospelovske glasbe, ki ni danes nič manj aktualno kot v času, ko je pomenilo glasen klic po osebni svobodi in je prinašalo upanje vsem zatiranim. Njihov repertoar predstavljajo priredbe tradicionalnih gospelov in spiritualov ter sodobne umetne stvaritve s pridihom jazza in popa. Na tokratnem koncertu se jim bo kot solistka pridružila odlična in vsestranska vokalistka Nuška Drašček.

Četrtek, 24. septembra 2020, ob 20.30
Vrt pred Plečnikovo hišo (Karunova 4–6, 1000 Ljubljana)

JAZZVA
Umetniška vodja: Jasna Žitnik

Jazzva je v svet vokalne glasbe vstopila že pred več kot desetletjem. Na poti raziskovanja človeškega glasu pišejo nove zgodbe, iščejo harmonije in se igrajo z različnimi barvami in učinki. Njihov repertoar sestavljajo pesmi najrazličnejših žanrov; od popa, rocka in jazza do aranžmajev ljudskih pesmi. Pri tem sodelujejo z odličnimi aranžerji, ki poskrbijo za uresničitev vseh njihovih malih norih idej. Svoje ambicije Jazzva uresničuje s koncertiranjem, organiziranjem koncertov, snemanjem ter udeležbo na festivalih. Leta 2019 je Jazzva zasedla 3. mesto na mednarodnem tekmovanju Evropski zbor leta 2019 v Göteborgu na Švedskem. Jazzvo sestavljajo:

Katja Kovačič (sopran), Jasna Žitnik (mezzosopran), Anja Hrastovšek (alt), Jon Leskovec (tenor), Klemen Dovjak (bariton), Andrej Perdih (bas) in Anej Kebrič (beatbox).

Četrtek, 1. oktobra 2020, ob 20.30
Cerkev sv. Frančiška Asiškega (Černetova ul. 20, 1000 Ljubljana)

Komorni zbor KGBL
Umetniški vodja: Ambrož Čopi

Razcvet zborovskega gibanja na Konservatoriju za glasbo in balet v Ljubljani se je začel leta 2010, ko je skladatelj in dirigent Ambrož Čopi prevzel vodstvo zbora. Komorni zbor KGBL sestavljajo pevci, ki si želijo večjih izzivov, nadgradnje vokalnotehničnih znanj in petja zahtevnejše zborovske literature na višji kakovostni ravni. Repertoar zbora je sestavljen žanrsko in slogovno raznoliko od renesanse do sodobne glasbe. V zadnjih letih je zbor naročil številne skladbe pri eminentnih slovenskih skladateljih ter se z velikim uspehom predstavil na mnogo mednarodnih tekmovanjih (Talin, 2015; Moskva, 2016; Tolosa, 2017; Cork, 2019). Zbor redno koncertira doma in v tujini (Španija, Švedska, Švica, Tajvan, Kitajska).

Četrtek, 8. oktobra 2020, ob 20.30
Cerkev sv. Mihaela na Barju (Črna vas 48, 1000 Ljubljana)

INGENIUM ENSEMBLE
Umetniški vodja: Blaž Strmole

Ingenium Ensemble je mednarodno uveljavljena pevska zasedba iz Slovenije, ki se posveča tako izvajanju klasične zborovske glasbe kot tudi sodobnim stvaritvam. Skupina najpogosteje nastopa na tujih glasbenih festivalih, kjer ponosno zastopa bogato slovensko zborovsko izročilo. Med najvidnejšimi dosežki zasedbe naj omenimo uspehe na zborovskih tekmovanjih v Leipzigu, Arezzu in Tolosi, kjer je leta 2014 poleg zmage v obeh kategorijah za vokalne skupine prejela tudi nagrado občinstva. Ingenium Ensemble sestavljajo: Blanka Čakš (sopran), Petra Frece (mezzosopran), Blaž Strmole (tenor), Domen Anžlovar (tenor), Matjaž Strmole (bariton) in Ambrož Rener (bas).

Nagrajencem iskreno čestitamo!

Nagrajene projekte si lahko ogledate TU.

Katalog lahko prenesete tu.

Sklad arhitekta Jožeta Plečnika bo v ponedeljek, 22. junija 2020, razglasil prejemnike najvišjih strokovnih priznanj na področju sodobne arhitekturne ustvarjalnosti v Sloveniji. Strokovna komisija je soglasno podelila Plečnikovo nagrado in tri Plečnikove medalje. Plečnikovo nagrado prejmejo Matija Bevk, Vasa J. Perović in Christopher Riss za Islamski versko-kulturni center v Ljubljani. Plečnikovo medaljo za realizacijo prejmeta Rok Žnidaršič in Žiga Ravnikar za Telovadnico Osnovne šole Vižmarje Brod. Plečnikovo medaljo za pomembno delo s področja arhitekturne teorije, kritike in strokovne publicistike prejme Tomaž Vuga za knjigo Projekt: Nova Gorica. Matevž Vidmar Čelik prejme Plečnikovo medaljo za prispevek k bogatitvi arhitekturne kulture za vodenje Muzeja za arhitekturo in oblikovanje ter uveljavitev muzeja v mednarodni arhitekturni skupnosti. Podeljeni sta bili dve študentski Plečnikovi priznanji, ki ju prejmeta Vid Žnidaršič za magistrsko delo DRAMA! (začasna) in Valentin Tribušon Ovsenik za magistrsko delo FUŽINSKA COPACABANA.

Plečnikova odličja so osrednje slovenske strokovne nagrade na področju sodobne arhitekturne ustvarjalnosti. Sklad arhitekta Jožeta Plečnika letno podeljuje slovenskim avtorjem tri vrste odličij za izbrana dela po mnenju strokovne žirije, ki so nastala v zadnjih petih letih. Plečnikova nagrada je osrednje in najpomembnejše odličje. Plečnikovo medaljo podeljujejoza aktualno realizacijo ali delo s področja arhitekturne teorije, kritike in strokovne publicistike, ali za prispevek k bogatitvi arhitekturne kulture. Vzpodbuda za kakovostno delo je prepoznana v Študentskem priznanju. 

Plečnikova odličija 2020 prinašajo številne novosti s svežo podobo. Letošnja slovesna razglasitev bo potekala na vrtu Plečnikove hiše, ob tej priložnosti bo izdan katalog v slovenskem in angleškem jeziku. Razstava nagrajenih in nominiranih del za Plečnikova odličija 2020 bo letos prvič potekala v javnem prostoru, in sicer bo na ogled v galeriji na prostem mesta na Krakovskem nasipu ob Ljubljanici od 22. 6. do 1. 7.2020. V ponedeljek, 29. junija, bodo ob 19. uri nagrajeni avtorji in žirija pripravili voden ogled po razstavi. 

Stanje slovenske arhitekture v letu 2020: poudarki strokovne žirije

Izbor Plečnikovih odličij 2020 je pripravila strokovna komisija, ki jo sestavljajo arhitektka in profesorica Tina Gregorič, arhitekt in arhitekturni kritik Andrej Hrausky, filozofinja Mateja Kurir, arhitekt Aleksander Lužnik in krajinska arhitektka Ana Tepina. Žirija je ob tem podala tudi kritičen pregled o kvalitetah, pasteh in izzivih slovenske arhitekture v letu 2020 in v uvodu zapisala: »Kakšno je stanje slovenske arhitekture v letu 2020, ko praznujemo 100. obletnico ljubljanske arhitekturne šole? Nastala je iz potrebe po vzpostavitvi lastne narodne arhitekturne ustvarjalnosti. Kot si svojega naroda ne moremo predstavljati brez literature, pesništva, gledališča in kulture nasploh, nam samobitnost zagotavlja tudi lastna arhitektura.« ter zaključila:

»Radikalno zaostreno stanje okolja v Sloveniji in svetu zahteva korenite spremembe ravnanja posameznika, družbe in stroke – tudi arhitekture. Čas je, da začnemo kolektivno stremeti k dvigu kakovosti grajenega okolja. Ta cilj lahko dosežemo z večjo natančnostjo urbanističnih določil in višjimi standardi v izobraževanju, kuriranju in predstavitvi arhitekture širši javnosti. Z zavestnim izbiranjem vrhunskih rešitev, ki sledijo najširšemu razumevanju trajnostnih principov, lahko ustvarimo arhitekturno odličnost krhke prihodnosti.«

Strokovna žirija je v svoji utemeljitvi izpostavila pomen javnega natečaja za zagotavljanje vrhunske javne arhitekture v Sloveniji ter ključno vlogo naročnika, ki lahko pomembno prispeva odličnosti arhitekture.

Predsednik upravnega odbora Plečnikovega sklada Mihael Dešman je ob letošnji slavnostni podelitvi Plečnikovih odličij, ki bodo potekala v ponedeljek, 22. Junija, na vrtu Plečnikove hiše s častnim gostom,  arhitektom Borisom Podrecca, dejal: »Ni zdravo, če o arhitekturi odloča zgolj trg ali pa javno mnenje. Ohraniti moramo možnost strokovne presoje, hkrati pa seveda izobraziti široko publiko, da bo čim bolje poznala sodobno arhitekturo in zmogla ločiti zrnje od plev.«

Nagrajenci Plečnikovih odličij 2020 

Prejemniki najvišjega Plečnikovega odličja za leto 2020, to je Plečnikove nagrade, so arhitekti Matija Bevk, Vasa J. Perović in Christopher Riss za projekt Islamskega versko-kulturnega centra v Ljubljani. Sklad jim bo ob tej priložnosti podelil Plečnikov svečnik z vgraviranim imenom nagrajencev ter diplomo. 

Žirija je v svoji utemeljitvi ob podelitvi nagrade zapisala: »Avtorji so s projektom Islamskega versko-kulturnega centra v Ljubljani ustvarili urbanistični, arhitekturni in izvedbeni presežek ne le v nacionalnem, temveč tudi v evropskem okviru. Dokazali so izjemni pomen celostnega oblikovalskega pristopa, ki avtorski skupini omogoča dosledno izpeljavo koncepta v vseh merilih: tako na nivoju mesta kot na nivoju stavbe ali posameznega arhitekturnega elementa in detajla. Koncept precizne razpršenosti posameznih stavb okrog centralnega dvignjenega trga in mošeje namerno izpostavlja samostojno pojavnost programskih elementov, ki tvorijo okvir trga in vzpostavljajo nov lasten kontekst. Veduta Ljubljane je z nagrajenim versko-kulturnim centrom po nekaj desetletjih zatišja končno pridobila vrhunsko javno arhitekturo senzibilne monumentalnosti. S Plečnikovo nagrado 2020 odlikovan projekt Islamskega versko-kulturnega centra Bevk Perović arhitektov je zgled, kako je mogoče na podlagi zmage na javnem mednarodnem natečaju z odločnim pristopom ustvariti vrhunsko arhitekturo. Dokazali so, da je odprti natečaj nujno in izvrstno orodje za zagotavljanje tradicije visoke kulture grajenega okolja, ki jo je v Ljubljani ustvaril Jože Plečnik s pomočjo vizionarskih odločevalcev. Natečaji za javno arhitekturo lahko v polnosti izkoristijo svoj potencial le ob predhodno dobro pripravljeni natečajni nalogi, ki določa prostorsko-tehnične omejitve, a hkrati jasno opredeljuje ambiciozne aspiracije naročnika. Ob tem je pomembna tudi izkušena strokovna komisija, ki zna prepoznati ter izbrati presežno, celo radikalno, in nikakor ne le ustrezno ali celo mediokritetno rešitev«.

Prejemniki Plečnikove nagrade iz biroja Bevk-Perovič pa so ob tem povedali: »Ustvariti smo želeli projekt, ki je vpet v tradicijo, hkrati pa je sodoben, torej nekakšen hibrid tradicionalnih islamskih vrednot in sodobnega sveta, integracija islamske verske skupnosti in slovenske družbe. Zato smo ga zasnovali kot kompleks z jasno identiteto, ki ni zaprt. Program smo razdelili na šest ločenih enot, ki so ohlapno povezane, vmes pa vzpostavili javni prostor. Kamorkoli se na trgu pred džamijo postavite, se odpira vsaj en pogled proti mestu.«

Žirija je podelila tudi tri Plečnikove medalje. Plečnikovo medaljo za realizacijo sta prejela Rok Žnidaršič in Žiga Ravnikar za Telovadnico Osnovne šole Vižmarje Brod. Plečnikovo medaljo za pomembno delo s področja arhitekturne teorije, kritike in strokovne publicistike je prejel Tomaž Vuga zaknjigo Projekt: Nova Gorica, ki predstavlja osebno videnje nastanka in gradnje Nove Gorice. Matevž Vidmar Čelik pa je prejel Plečnikovo medaljo za prispevek k bogatitvi arhitekturne kulture za vodenje Muzeja za arhitekturo in oblikovanje ter uveljavitev muzeja v mednarodni arhitekturni skupnosti. 

Podeljeni sta bili dve študentski Plečnikovi priznanji, ki ju prejmetaVid Žnidaršič in Valentin Tribušon Ovsenik. 

Za aktualno realizacijo so bili nominirani Mojca Gregorski, Miha Kajzelj in Matic Lašič za Glasbeno šolo Šoštanj ter Boštjan Gabrijelčič, Peter Gabrijelčič in Aleš Gabrijelčič za Hišo za oblikovalko keramike.

Povzetek obrazložitve žirije o nagrajencih Plečnikovih odličij 2020: 

Plečnikova nagrada 2020:

Matija Bevk, Vasa J. Perović in Christopher Riss za Islamski versko-kulturni center

»Avtorji so s projektom Islamskega versko-kulturnega centra v Ljubljani ustvarili urbanistični, arhitekturni in izvedbeni presežek ne le v nacionalnem, temveč tudi v evropskem okviru. Dokazali so izjemni pomen celostnega oblikovalskega pristopa, ki avtorski skupini omogoča dosledno izpeljavo koncepta v vseh merilih: tako na nivoju mesta kot na nivoju stavbe ali posameznega arhitekturnega elementa in detajla. Koncept precizne razpršenosti posameznih stavb okrog centralnega dvignjenega trga in mošeje namerno izpostavlja samostojno pojavnost programskih elementov, ki tvorijo okvir trga in vzpostavljajo nov lasten kontekst. 

 »Specifičnost lokacije novega Islamskega versko-kulturnega centra je prav odsotnost specifičnega,« so zapisali avtorji že v natečajnem predlogu leta 2011.

 Bevk Perović arhitekti so z zmago na javnem mednarodnem natečaju pridobili priložnost za popolno redefinicijo zapuščenega območja tik ob centru Ljubljane. S svojo širino, znanjem, izkušnjami in vztrajnim kritičnim premislekom o mestu in ključni vlogi arhitekture v njem so ustvarili novo sodobno žarišče območja z jasno identiteto v prostorskem, oblikovnem in materialnem smislu.

 Umestitev prve in edine džamije s pripadajočim verskim in izobraževalnim programom v samostojni Sloveniji znotraj Ljubljane je večplasten izziv, ki zahteva ikonično in hkrati sodobno umirjeno pojavnost. «

Plečnikove medalje 2020 

Plečnikova medalja za realizacijo:

Rok Žnidaršič in Žiga Ravnikar za Telovadnico Osnovne šole Vižmarje Brod 

»V zadnjih letih je bilo zgrajeno precejšnje število športnih dvoran; ker so bili projektanti večinoma izbrani na javnih natečajih, je njihova arhitekturna kvaliteta nadpovprečno visoka. Ker gre hkrati za šolske stavbe, za katere pri nas veljajo dokaj strogi predpisi, bi se zdelo, da imajo avtorji omejene možnosti za izražanje kreativnosti. Kljub temu so avtorji športne dvorane uspeli znotraj omejenih možnosti najti prepričljivo in svežo rešitev, ki v vseh pogledih presega običajne standarde. Kvaliteta celote in posameznih rešitev detajlov je prepričala žirijo, ki športni dvorani Vižmarje-Brod dodeljuje Plečnikovo medaljo.« 

Plečnikova medalja za pomembno delo s področja arhitekturne teorije, kritike in strokovne publicistike:

Tomaž Vuga za knjigo Projekt: Nova Gorica 

»Monografija Projekt: Nova Gorica prinaša osebno naracijo avtorja Tomaža Vuge o razvoju in rasti pionirsko ustanovljenega središča Goriške. Knjiga združuje osebne spomine avtorja na domači kraj, ki jih vešče prepleta s profesionalno izkušnjo enega glavnih urbanistov Nove Gorice, ob tem pa pripoved podkrepi z obilo fotografskega in arhivskega gradiva. Raziskava Projekt: Nova Gorica prejme medaljo Plečnikovega sklada za doprinos k bogatitvi arhitekturne teorije in kulture v letu 2020, ker predstavlja edinstveno študijo o načrtovanju in gradnji Nove Gorice v drugi polovici 20. stoletja.« 

Plečnikova medalja za prispevek k bogatitvi arhitekturne kulture:

Matevž Vidmar Čelik za vodenje Muzeja za arhitekturo in oblikovanje ter uveljavitev muzeja v mednarodni arhitekturni skupnosti 

»Arhitekt, raziskovalec, pisec in urednik Matevž Čelik je v zadnjem desetljetju kot direktor Muzeja za arhitekturo in oblikovanje (MAO) zasnoval sodobno usmeritev te ustanove, ki preizprašuje vlogo arhitekture in oblikovanja v družbi skozi najrazličnejše progresivne prakse, ki pomembno prepletajo dediščino z vizijami prihodnosti. Z novimi mendarodnimi projekti ter stateškim sodelovanjem z mednarodnimi intitucijami je MAO bistveno prispeval k prepoznavnosti slovenske arhitekture v svetu. Žirija mu za njegovo delo podeljuje Plečnikovo medaljo za dosežke na področju obogatitve arhitekturne kulture v letu 2020.« 

Študentski priznanji 2020: 

Vid Žnidaršič za magistrsko delo DRAMA! (začasna), Idejna zasnova začasnih prostorov SNG Drama Ljubljana na parkirišču NUK 2 v Ljubljani, 

Fakulteta za arhitekturo, Univerza v Ljubljani, mentor: izr. prof. Vasa Perović

»Magistrsko delo DRAMA! (začasna) odlikuje utemeljeno, nekonvencionalno preizpraševanje začasnosti v arhitekturi in namerno polemičen odziv na aktualno kompleksnost prostorske stiske SNG Drame v obdobju celovite prenove ter na potencial izpostavljenega prostora nerealiziranega NUK 2 v Ljubljani. Magistrsko delo DRAMA! (začasna) prejme študentsko priznanje Plečnikovega sklada zaradi jasne pozicije arhitekture kot kritične prakse, ki povezuje preprosto radikalnost začasnosti gledališča kot monumentalnega znaka s problematiko ključnih praznih prostorov v centru prestolnice, s tem pa utemeljuje potenciale začasnosti kot trajnostnega, eksperimentalnega pristopa pri aktivaciji javnih kulturnih institucij v javnem prostoru.«

Valentin Tribušon Ovsenik za magistrsko delo FUŽINSKA COPACABANA, Idejna zasnova ureditve športnega parka in plaže na območju med Štepanjskim naseljem in Fužinami v Ljubljani, 

Fakulteta za arhitekturo, Univerza v Ljubljani, mentor: izr. prof. Vasa Perović

»Magistrsko delo FUŽINSKA COPACABANA kritično izpostavi aktualno problematiko in hkrati potencial pozabljenega prostora vzdolž Ljubljanice med dvema izrazitima modernističnima soseskama ter konceptualno uokviri pozabljen teritorij v radikalno novo realnost mestnega parka velikega formata. S tem odpira pomemben premislek o nujnosti strateških preveritev sorodnih območij večjega merila v raznolikih urbanih okoljih.«

Nominaciji za Plečnikovo odličje 2020: 

Mojca Gregorski, Miha Kajzelj in Matic Lašič za Glasbeno šolo Šoštanj 

»Glasbena šola Šoštanj je uspešen projekt prenove in dozidave obstoječe glasbene šole, ki je bila v 80. letih prizidana lokalnemu kulturnemu domu. Stavba predstavlja racionalen pristop k prenovi z izkoristkom obstoječe grajene strukture, hkrati pa velikopotezno vzpostavlja nove kvalitete tako v objektu samem kot širši okolici, ki ji s primerno reorganizacijo programov zunanje ureditve daje nastavek za vzpostavitev novega urbanega središča mesta v prihodnosti. Zaradi navedenih razlogov projekt prejme nominacijo za Plečnikovo nagrado.«

Boštjan Gabrijelčič, Peter Gabrijelčič in Aleš Gabrijelčič za Hišo za oblikovalko keramike

»Hiša za oblikovalko keramike avtorjev Boštjana Gabrijelčiča, Petra Gabrijelčiča in Aleša Gabrijelčiča je zasnovana kot odgovor na  prostorsko in materialno kakofonijo predmestja Ljubljane. Hiša se vizualno navidez hermetično zapira pred svojo okolico, v notranjosti pa ustvarja izredno povezan in zračen bivanjsko-delovni prostor. Avtorji posebno pozornost posvečajo izboru materiala in oblikovanju detajlov, v sozvočju pa se povezujejo v konceptualno zaključeno celoto. Hiša za oblikovalko keramike prejme nominacijo Plečnikovega sklada za inovativni pristop k oblikovanju enodružinske hiše z integracijo kreativnega dela na domu.«

SPIRIT Slovenija je objavil javni natečaj za podelitev 3. nacionalne nagrade za naj-leseno gradnjo 2020.

Namen nagrade je krepiti zavedanje o lesu in njegovi kulturni razsežnosti, spodbujati uporabo lesa tako pri gradnji objektov kot pri uporabi v vsakdanjem življenju ter usmerjati pozornost širše javnosti na kakovostno arhitekturo.

Predmet odprtega javnega natečaja je nacionalno priznanje za odlično realizacijo lesene gradnje, za zgrajene objekte v preteklih 5 letih v naslednjih kategorijah; stanovanjske stavbe, javne stavbe, poslovno-industrijski objekti ter inženirski objekti in tehnične rešitve.

Rok za prijavo je do 10. julija 2020.

Objavo javnega natečaja najdete TUKAJ.

Rezultate prejšnjih dveh nacionalnih nagrad najdete na povezavah:

1. nacionalna nagrada, 2013

2. nacionalna nagrada, 2016

Bernard Likar

Lesarski grozd

Vurnikovi dnevi vsako leto obeležujejo spomin na arhitekta in radovljiškega rojaka Ivana Vurnika, ki se je rodil 1. junija 1884 v Radovljici, kjer je preživel del svojega življenja in tam leta 1971 tudi umrl.

Poleg Jožeta Plečnika in Maksa Fabianija velja za utemeljitelja slovenske moderne arhitekture in urbanizma, zaslužen pa je tudi za ustanovitev Oddelka za arhitekturo na Tehniški fakulteti v Ljubljani. Ustvarjal je v času secesije in ekspresionizma, večino del v sodelovanju s svojo ženo, slikarko in oblikovalko Heleno Kottler Vurnik.

Letošnje leto vas z veseljem vabimo na dogodke ob 136. obletnici Vurnikovega rojstva, ki bodo potekali od 1. do 30. junija 2020. Zaradi trenutnih razmer v Sloveniji bo del prireditev potekalo na spletu, vse razstave pa bodo na ogled na posameznih lokacijah in razstaviščih kot tudi na naši spletni strani.

Vsi videoposnetki in razstave bodo dostopni na naši Facebook strani Centra arhitekture Slovenije in na naši spletni strani www.centerarhitekture.org.

Ogled videoposnetka OTVORITVE VURNIKOVIH DNI 2020 bo v ponedeljek, 1. junija 2020, ob 19. uri, na Facebook strani Center arhitekture Slovenije, kasneje pa si ga boste lahko ogledali tudi naši spletni strani.

Spodaj si oglejte napovednik spletnih dogodkov, ki ga najdete tudi na naši spletni strani www.centerarhitekture.org.

PROGRAM DOGODKOV

SPLETNA OTVORITEV VURNIKOVIH DNI 2020

ponedeljek, 1. junija 2020, ob 19. uri

Videoposnetek nagovora predsednika Krajevne skupnosti Radovljica Andreja Golčmana si boste lahko ogledali na Facebook strani Center arhitekture Slovenije. Videoposnetek bo kasneje na ogled tudi na naši spletni strani.

SPLETNA PRIREDITEV OB SLAVNOSTNI PODELITVI VURNIKOVE ŠTUDENTSKE NAGRADE

ponedeljek, 1. junija 2020, ob 19.15

Razglasitev zmagovalcev in spletna razstava prispelih predlogov. Ogled videoposnetka na Facebook strani Center arhitekture Slovenije. Videoposnetek bo kasneje na ogled tudi na naši spletni strani.

Razstava prispelih predlogov bo v Radovljici v zgornjem nadstropju Radovljiške graščine na ogled od 1. do 30. junija 2020, dostopna pa bo tudi na naši spletni strani.

IDEJNA IN GRAFIČNA ZASNOVA VURNIKOVE POTI PO RADOVLJICI

torek, 2. junija 2020, ob 19. uri

Razglasitev zmagovalcev in spletna razstava študentskega natečaja.

Ogled videoposnetka na Facebook strani Center arhitekture Slovenije. Videoposnetek bo kasneje na ogled tudi na naši spletni strani.

Razstava bo v Radovljici v Galeriji Šivčeva hiša na ogled od 1. do 30. junija 2020, dostopna pa bo tudi na naši spletni strani.

VURNIKOV FOTOGRAFSKI NATEČAJ

sreda, 3. junija 2020, ob 19. uri

Razglasitev zmagovalcev in spletna razstava fotografskega natečaja. 

Ogled videoposnetka na Facebook strani Center arhitekture Slovenije. Videoposnetek bo kasneje na ogled tudi na naši spletni strani.

Razstava bo v Radovljici v avli Radovljiške graščine na ogled od 1. do 30. junija 2020, dostopna pa bo tudi na naši spletni strani.

UMETNOST JE DOŽIVLJANJE RESNICE

sreda, 17. junija 2020, ob 19. uri

Kratka spletna predstavitev knjige dr. Borisa Leskovca Vurnikove misli in teze o zgodovini umetnosti in arhitekture ter vlogi arhitekta v družbi.

Ogled videoposnetka na Facebook strani Center arhitekture Slovenije. Videoposnetek bo kasneje na ogled tudi na naši spletni strani.

VURNIKOVA POT 2020: PREKMURJE

sobota, 19. septembra 2020, od 7. ure naprej

Prijave in informacije: info@centerarhitekture.org, 040 270 232 in v TIC Radovljica.

48 €/osebo, na voljo je 45 mest. Prijave sprejemamo od 15. julija 2020 naprej.

Kulinarično presenečenje Okusi Radol’ce, degustacijski VURNIKOV MENI

od ponedeljka, 1. junija, do torka, 30. junija 2020

Mošnje, Vila Podvin

Umrl je arhitekt prof. Miloš Florijančič. Za njim je ostala njegova arhitektura v najžlahtnejši obliki in pomenu. Nekateri smo z njim v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja začeli razumevati svet arhitekture, se učili metjeja, študirali raznolika znanja, širili svoja kulturna obzorja. Miloš – iskriv, duhovit, temeljit, študiozen in senzibilen – je kmalu izstopal, in tako nadaljeval skozi leta študija in kasnejše kariere. Bil je izjemno uspešen arhitekt, ambiciozen ustvarjalec, dober organizator in vodja, tudi v Društvu arhitektov Ljubljana. Sam in skupaj s kolegi je v lastnem biroju ustvaril vrsto arhitektur, ki opazno oblikujejo tudi ljubljansko mestno podobo in so si kot take prislužile pohvale, priznanja in nagrade. Kot pedagog na fakulteti za arhitekturo je svoje široko znanje prenašal na zmeraj nove generacije študentov arhitekture in krajinskr arhitekture. Mnogi med njimi so danes med najuspešnejšimi v svoji generaciji. Živel je svoj duhovni svet arhitekture z zgodbami vsebin, oblik, estetike in poetike lepote. Tiste, ki so se uspele udejaniti, ostajajo v prostoru in času. Miloš, hvala!

Predsednik skupščine Sklada arhitekta Jožeta Plečnika gospod Zoran Janković vabi na slovesno podelitev Plečnikovih odličij 2020 v ponedeljek, 22. junija, ob 18. uri na vrtu Plečnikove hiše v Ljubljani na Karunovi ulici 4-6. 

Razstava del prejemnikov Plečnikovih odličij 2020 bo na ogled v Ljubljani, v mestni galeriji na prostem na Krakovskem nasipu ob Ljubljanici od 22. junija do 1. julija 2020. 

Plečnikova odličja so najvišje strokovno priznanje za dosežke na področju arhitekture, krajinske arhitekture, urbanizma in notranje opreme v Sloveniji. Sklad arhitekta Jožeta Plečnika letno podeljuje slovenskim avtorjem tri vrste odličij za izbrana dela po mnenju strokovne žirije, ki so nastala v zadnjih petih letih. Osrednje in najpomembnejše odličje predstavlja Plečnikova nagrada. Plečnikovo medaljo podeljujejo za ktualno realizacijo ali delo s področja arhitekturne teorije, kritike in strokovne publicistike ali za prispevek k bogatitvi arhitekturne kulture. Vzpodbuda za kakovostno delo je prepoznana v Študentskem priznanju. 

V primeru slabega vremena bo prireditev potekala v atriju Mestnega muzeja Ljubljana.

V ponedeljek, 29. junija, bodo ob 19. uri nagrajeni avtorji in žirija pripravili voden ogled po razstavi. 

Poletna muzejska noč je največja promocijska akcija slovenskih muzejev in galerij, pridružujejo se ji tudi številni drugi zavodi in ustanove.

20. junija 2020

PROGRAM DOGODKA

GALERIJA DESSA

V galeriji Dessa 20. junija vabimo na PMN - Poletno muzejsko noč, ki se odvija po celi Sloveniji. V Galeriji DESSA pripravljamo vodenje po razstavi Arhitektura. Kultura. Spomin. Umetnost spomenikov Jugoslavije 1945-1991. VEČ

MAO

Poletna muzejska noč v MAO se bo pričela ob 18. uri v parku pred Fužinskim gradom. Grajski park bo postal SEJMIŠČE – VOZLIŠČE idej in predmetov, kjer boste lahko v živo prisluhnili pripovedim obrti in oblikovanja ter kupili svoj priljubljeni izdelek. Za otroke bomo pripravili MiniMao igrarije in pravljični kotiček. Kavarna MAO bo poskrbela za prigrizke in osvežilne pijače, skupina Artel pa za živo glasbeno spremljavo. 

Vabljeni, da se nam pridružite in preživite z nami prijeten poletni večer. 

PROGRAM MAO

KUD Trivia v okviru Novičnika za samozaposlene v kulturi v sodelovanju z Društvom slovenskih pisateljev pripravlja okroglo mizo Pomen nagrad za samozaposlene v kulturi. Dogodek je del festivala Slovenski dnevi knjige.

Okrogla miza bo potekala V TOREK, 26. MAJA 2020 OB 18. URI v fizični in virtualni obliki.

Sodelujoči: NINA DRAGIČEVIĆ, TOMAŽ KRIŠTOF, KATERINA MIROVIĆ, TANJA PETRIČ, BORUT SAVSKI in MOJCA ZLOKARNIK. Voditeljica: MARIJA MOJCA PUNGERČAR.

Nagrade so za ustvarjalce kot češnja na torti. Kako pa naj o nagradah razmišljamo v času, ko kultura nima za torte? Nagrade so samozaposlenim ustvarjalcem vedno predstavljale tudi socialni korektiv. Zato je aktualno, da o njih razmišljamo tudi po uradnem koncu epidemije, ki za kulturnike zagotovo ne prinaša oddiha.

Kje in kako: Okrogla miza se bo odvijala v ateljeju Marije Mojce Pungerčar v Švicariji. Dogodek se bo hkrati prenašal po Zoomu, kamor se boste lahko vključili tudi virtualni obiskovalci.

Vabljeni k obisku!

Več o okrogli mizi: http://www.3via.org/trivia/?p=2484

Za obisk na Zoomu: Za virtualen obisk morate na računalnik, tablico ali telefon naložiti Zoom aplikacijo. Med obiskom ni treba prižgati videa.

ID številka Zoom srečanja: https://us04web.zoom.us/j/74730261738?pwd=bmtxeGlNUVM3VG9iVTgzT3pkMlk2Zz09

Za obisk v ateljeju: prijavite se na: mojca.pungercar@guest.arnes.si

Posnetek se bo kasneje predvajal na Slovenskih dnevih knjige in bo tudi objavljen na njihovi spletni strani.

V ponedeljek 6.4.2020 v Delu objavljen članek "Mrtvi tek sprtih, stadion pa propada" nujno zahteva kritičen odziv v članku večkrat izzvanega Društva arhitektov Ljubljana - DAL. 

Zgroženi smo nad izjavo ljubljanskega podžupana in urbanista, našega kolega arhitekta in profesorja na Fakulteti za arhitekturo, "da nikoli dokončan Plečnikov stadion po objektivnih merilih ni tako izjemna arhitektova stvaritev, da bi jo morali v celoti zavarovati in prenoviti v izvirni obliki". To je sicer lahko njegovo OSEBNO mnenje, na javni funkciji, ki jo opravlja, pa je dolžan upoštevati in spoštovati dejstvo, da je Plečnikov stadion na državni ravni prepoznan za spomenik nacionalnega pomena. Na tem mestu osebno mnenje Janeza Koželja absolutno ni pomembno, vsakršni poskusi relativizacije pomena stadiona z javne funkcije, s ciljem da se omogoči izvedbo sporne (pretežno) zasebne investicije, pa nedopustni. 

Projekt Bežigrajski športni park (BŠP), tako imenovan projekt za prenovo Plečnikovega stadiona predvideva obsežne novogradnje na samem stadionu in v njegovem vplivnem območju (vrednost naložbe ocenjena na 270 mio evrov!!) "z dodajanjem novih spremljajočih dejavnosti, s katerimi bo mogoče zagotoviti delovanje in poslovanje stadiona vse leto". Na tem mestu je potrebno poudariti, da mednarodna doktrina ohranjanja kulturne dediščine sicer spodbuja  uporabo varovane dediščine in prilagajanje le-te novim vsebinam (Konvencija o varstvu evropskega arhitekturnega bogastva), a na kulturni dediščini in v njenem vplivnem območju so dopustni samo posegi, ki zagotavljajo varovanje in ohranjanje kulturnih spomenikov tako, da jih ohranimo celovito in v originalni zasnovi. Dopustne so le intervencije, ki pojavnost posamezne stvaritve v prostoru nadgradijo, jo poudarijo, izpostavijo, omogočajo njeno trajnostno rabo, razvoj in ohranjanje spomenika naslednjim generacijam. Dejstvo je, da projekt BŠP močno presega najnujnejše posege na spomeniku, ki bi zagotovili njegovo vzdržno delovanje, saj bi bilo več kot 95% ocenjene naložbe investirane v predvidene novogradnje.

Kot edino stvarno uresničljivo rešitev za prenovo Plečnikovega stadiona ocenjujejo projekt BŠP le deležniki istoimenske družbe, katere partner je tudi MOL, in vodilni kader ljubljanske enote ZVKDS, ki je k projektu BŠP v januarju 2020 izdal pozitivno mnenje, kljub dejstvu, da je Strokovni svet ZVKDS predlagani projekt argumentirano zavrnil.  Podobno so projekt BŠP kot projekt za prenovo Plečnikovega stadiona zavrnili vsi strokovnjaki, ki so se v zadnjih desetletjih ukvarjali s Plečnikovim delom (dr. Damjan Prelovšek, prof. dr. Peter Krečič, arhitekt Andrej Hrausky idr.), zavrača ga civilna javnost , vključno s Civilno pobudo za ohranitev Plečnikovega stadiona v izvirni obliki in NVO Alpe Adria Green. ICOMOS Slovenija je izbrano natečajno rešitev za prenovo Plečnikovega stadiona že l. 2009 označil kot neprimerno in zahteval "ponovno strokovno presojo upoštevanja kulturno-varstvenih izhodišč in zagotovitev varstva Plečnikovega stadiona v skladu z mednarodnimi določili in pravnim varstvom kulturne dediščine".  Podporo prizadevanjem za ohranitev Plečnikovega stadiona v izvirni obliki so izrekli tudi Umetnostni inštitut Franceta Steleta, Slovenski etnografski muzej, Društvo pisateljev Slovenije, Slovensko umetnostnozgodovinsko društvo, Tehnični muzej Slovenije, Zveza zgodovinskih društev Slovenije in tudi Zbor za Republiko. Slovenske strokovne institucije s področja arhitekture in urejanja prostora  (poleg DAL še Zveza društev arhitektov Slovenije, ZAPS, Fakulteta za arhitekturo, Muzej za arhitekturo in oblikovanje, Društvo krajinskih arhitektov Slovenije in Oddelek za krajinsko arhitekturo na Biotehniški fakulteti UL) so se izrekle proti nadaljevanju projekta BŠP, ker ga ocenjujejo kot neprimernega s stališča urbanizma, varovanja okolja in ohranjanja kulturne dediščine.   Prizadevanja za ohranitev Plečnikovega stadiona je podprla tudi mednarodna strokovna javnost in mnoge institucije, kot so češki, slovaški in nemški nacionalni komite ICOMOS, Društvo 20. stoletja iz Londona (C20 Society) in Docomomo International. Mednarodna organizacija Europa Nostra, katere osnovno poslanstvo je varovanje in promoviranje evropske kulturne in naravne dediščine, je Plečnikov stadion uvrstila v program 7 najbolj ogroženih območij evropske dediščine 2020, "ker mu grozi, da bo zaradi neprimernih razvojnih načrtov izgubljen".

Podžupanova izjava se zaključi z "Zato se že desetletje ohranja mrtvi tek sprtih strani in nasprotnih pogledov za oživitev spomenika, ki medtem sameva in propada." V resnici lahko trdimo, da je v primeru Plečnikovega stadiona ohranjanje mrtvega teka za ohranitev spomenika, ki sicer žal že 12 let sameva in počasi propada za gradbiščnimi ograjami, ki jih je postavil novi lastnik, celo del rešitve za nacionalni spomenik. To pomeni, da Plečnikov stadion še vedno stoji,  ohranjeni so še vsi varovani elementi spomenika.  Stadion je še vedno mogoče popolnoma obnoviti skladno z dobro spomeniško varstveno prakso in ga obnovljenega ponuditi javnosti v ponovno uporabo. Če bi bil projekt BŠP že v izvajanju ali celo že izveden, o Plečnikovem stadionu pač ne bi bilo več mogoče govoriti.

Zavrniti je potrebno prejudiciranje Mestne občine Ljubljana - MOL, da bi bil Plečnikov stadion že zdavnaj obnovljen in bi bil lahko tudi že uvrščen na npr. UNESCO-v seznam svetovne kulturne dediščine, "če bi državni organi v zadnjih desetih letih sodelovali z družbo BŠP". Zopet želimo poudariti, da projekt BŠP po vseh slovenskih in mednarodnih standardih varovanja kulturne dediščine, ne pomeni prenove spomenika, ampak njegovo uničenje. Po izvedbi projekta BŠP Plečnikov stadion ne bi več izpolnjeval kriterijev niti za kulturno dediščino, kaj šele za kulturni spomenik državnega pomena. Slovenija bi izgubila del svojega nacionalnega bogastva, Ljubljana pa bi ostala brez ene ključnih arhitekturnih stvaritev Plečnikove Ljubljane. Definitivno pa nov kompleks z le nekaj ohranjenimi elementi Plečnikove arhitekture nikakor ne bi zadostil izjemno zahtevnim kriterijem za uvrstitev dediščine na UNESCO-v seznam svetovne kulturne dediščine. 

Izvedba projekta BŠP bi praktično pomenila tudi popolno pozidavo obstoječih zelenih športnih površin na prostem sredi gosto naseljenega območja v Ljubljani, kar pomeni  nedopustno oškodovanje javnega interesa na račun zasebnih koristi. DAL se zavzema za obnovo Plečnikovega stadiona v izvirni obliki in za to, da obnovljen zopet postane za širšo publiko odprt športni park v javni lasti, torej za javno korist. Zato je od MOL skrajno nekorektno, da DAL očita zavzemanje za ohranitev stadiona "brez izkazanih realnih virov financiranja za prenovo spomenika". 

Zavod za varstvo kulturne dediščine - ZVKDS, ki se nadvse trudi opravičiti pozitivno mnenje k projektu BŠP, pa se je s svojo izjavo dobesedno osmešil, še huje, osramotil je našo državo: "Europa Nostra....svoje mnenje izdaja predvsem v luči idealnih razmer ohranjanja kulturne dediščine v razviti Evropi. Naš zavod pa mora pri vodenju postopkov in odločanju upoštevati vso veljavno zakonodajo v RS, od odlokov, do prostorskih predpisov in ostalih zakonskih določil, se pravi razmere, ki so na področju varovanja in ohranjanja kulturne dediščine daleč od idealnih". Izjavo se da razumeti, kot da Slovenija ne spada v razvito Evropo. Nedopustno je pritoževanje Zavoda, da je pri vodenju postopkov potrebno upoštevati vso veljavno zakonodajo v RS - kot, da bi bil to svetovni unikum in ne običajna praksa v vsaki pravni državi!!  Poleg  tega je nekorektno pripisovati slabe razmere na področju varovanja in ohranjanja kulturne dediščine v Sloveniji področni zakonodaji, ki je v veliki meri skladna z mednarodno veljavnimi  standardi in predpisi. Slabe razmere so posledica pomanjkanja (predvsem politične) volje, da bi se veljavna zakonodaja dosledno izvajala, kršitve pa niso primerno sankcionirane. Glede na nedavno izdano pozitivno mnenje k projektu BŠP, ki v veliki meri krši v Odloku predpisani varstveni režim za Stadion za Bežigradom, se slabe prakse poslužuje tudi (del) ZVKDS. S takim delovanjem pa sam aktivno pripomore pri ustvarjanju neidealnih razmer na področju ohranjanja kulturne dediščine v Sloveniji. 

Lahko trdimo, da je med glavnimi krivci za današnje sramotno stanje Plečnikovega stadiona prav ZVKDS, ki neprimernemu projektu za prenovo spomenika vedno znova izdaja soglasja (po novem pozitivna mnenja) in s tem vedno znova potrjuje investitorjevo prepričanje, da je njegov megalomanski projekt primeren za prenovo spomenika. Če bi ZVKDS korektno opravil svojo  nalogo in v izdanih kulturno-varstvenih pogojih dosledno sledil predpisanemu varstvenemu režimu iz Odloka, k aktualnemu projektu BŠP pa izdal negativno mnenje, bi projekt že v samem začetku zaustavil. In danes se ne bi spraševali, ali bomo imeli Plečnikov ali Pečečnikov stadion.

Del odgovornosti za to, da stadion že 12 let sameva in propada, nosi tudi MOL, ki že več kot desetletje aktivno podpira projekt BŠP. Na osnovi projekta BŠP je sprejela OPPN (občinski podrobni prostorski načrt) za območje Bežigrajskega stadiona,  družbi BŠP pa znova in znova podaljšuje obstoj (nazadnje septembra l. 2019).

Velik del krivde pa lahko pripišemo tudi državi, ki je dopustila, da je družbena lastnina l. 2007 prešla pretežno v zasebne roke. Zganila se ni niti po razglasitvi Stadiona za Bežigradom za spomenik državnega pomena l. 2009, katerega obstoj najbolj ogroža prav aktualni projekt trenutnega lastnika, družbe Bežigrajski športni park. Po 63. členu Zakona o varovanju kulturne dediščine ima država pravico do razlastitve lastnika, če so spomenik ali njegove zavarovane vrednote ogrožene in če njihove ohranitve ni mogoče doseči na drug način oziroma če ni mogoče na drug način zagotoviti dostopnosti spomenika v skladu z aktom o razglasitvi.

Joc Pečenik, predstavnik večinskega lastnika družbe BŠP, je v radijski oddaji ARS-kulturna panorama (4.4.2020) jasno povedal, da ga prenova spomenika ne zanima: "Projekt v izvirni obliki je lahko spomenik, ne more pa biti projekt, ki bo v naslednjih 50-ih letih skrbel sam zase. V spomenike mi ne investiramo... Spomenike imajo čez cerkve, države v svetu, razni inštituti..." Na osnovi te izjave torej nista logični vsaj dve stvari. Prvič, zakaj se je Pečečnik sploh odločil za nakup Stadiona, ki je imel že v času nakupa (l. 2007) status kulturne dediščine, za kulturno dediščino pa velja, da so posegi v materijo vedno omejeni  s kulturno-varstvenimi pogoji? In drugič, zakaj se projekt BŠP javnosti ves čas in dosledno predstavlja kot projekt za prenovo Plečnikovega stadiona? Zakaj se investitor trudi s tem? Zakaj javnosti enostavno ne pove, da bo Plečnikov stadion praktično podrl (z izjemo nekaj arhitekturnih elementov) in na njegovem mestu gradil ogromen kompleks z raznovrstnimi vsebinami? 

Tudi ta izjava je lahko povod, da se država končno aktivira in spomenik državnega pomena pridobi v državno last.

Naša prizadevanja za ohranitev Plečnikovega stadiona pa nimajo samo ozkega namena ohranitve tega spomenika. Želimo opozoriti na splošni odnos do naše kulturne dediščine. Ne smemo dopustiti, da se odlok o razglasitvi stavbe za spomenik državnega pomena, ki varuje vrednoto dediščine pomembno za vso skupnost, tako z lahkoto ignorira zaradi kratkovidnih in parcialnih zasebnih interesov. Če bi bil na območju spomenika državnega pomena dopuščen in izveden projekt BŠP, bi bil to precedenčni primer, ki bi na hudo preizkušnjo postavil ohranjanje in varovanje nepremične kulturne dediščine v Republiki Sloveniji.Taka praksa bi tlakovala pot v nadaljnje uničevanje narodnega bogastva na Slovenskem.

Za Društvo arhitektov Ljubljana

pripravila Kaja Lipnik Vehovar, u.d.i.a.

Ljubljana,  15. 04. 2020

Dobro desetletje smo vsako leto po celi Sloveniji organizirali izjemen arhitekturni festival, vsako leto smo odprli 100 odličnih arhitektur in zunanjih ureditev za tisoče obiskovalcev, da so lahko brezplačno raziskovali, spoznavali in dobili kontakte izjemnih ustvarjalcev, arhitektov, strokovnjakov in dobaviteljev kakovostne opreme in materialov. Organizirali smo strokovne ekskurzije, delavnice za otroke, razstave in arhitekturna vodenja, posebne oglede, snemali pogovorne oddaje in neumorno pisali o pomenu kakovostno grajenega in oblikovanega prostora. 

V aprilu bi morali organizirati 11.festival odlične arhitekture in po vsej Sloveniji odpreti vrata stavb. Na letošnji festival se je prijavilo več kot 100 odličnih arhitektov, dogovorili smo se z več kot 100 lastniki in upravljalci stavb, napisali več kot 200 predstavitvenih tekstov in organizirali že 50 prostovoljcev. Šest članska žirija je opravila svoje delo in izbrala vrhunske objekte za predstavitev na 11. festivalu OHS pod naslovom »Arhitektura za prihodnje generacije«. Tik pred izvedbo festivala, pa nas je zaustavila epidemija in nam onemogočila nadaljevanje.

Odločili smo se, da festival vseeno odpremo 17. 4. 2020 ob 17h na naši spletni platformi in predstavimo odlične projekte, ki so se uvrstili v letošnji program

VABIMO VAS, DA NAS VIRTUALNO OBIŠČETE TUKAJ!

Če se bo jeseni stanje umirilo in bodo vladni ukrepi dovoljevali druženje pa bomo festival v živo izpeljali med 25. – 27. septembrom 2020.

Odprte hiše Slovenije niso velika organizacija. Smo mikro zavod, ki ni deležen sistemskega financiranja, vendar kljub temu počnemo neverjetne stvari s skromnimi sredstvi. Smo majhna, motivirana ekipa, ki ob pomoči prostovoljcev vsako leto izpelje vrhunski dogodek, arhitekturni festival, ki je v Sloveniji edinstven.  

V času epidemije iščemo nove rešitve in načine, kako ohraniti in nadaljevati naše poslanstvo, kako podpirati skupnost in širiti znanje o pomenu kakovostne arhitekture in grajenega prostora.

Našo vizijo želimo nadaljevati skupaj z vami. Če verjamete v naše delo, vas vabim, da skupaj poiščemo nove načine sodelovanja. Pripravili smo nekaj predlogov, ki vam jih želimo predstaviti. 

Hvala za vaš odgovor, telefonski klic ali sporočilo že vnaprej!

Skupaj lahko zagotovimo, da je tudi (arhitekturna) prihodnost Slovenije odprta za vse!

SPOROČILO ZA JAVNOST

Haag / Luksemburg / Bruselj, 2. april 2020

Plečnikov stadion v Ljubljani med 7 najbolj ogroženimi območji evropske dediščine 2020

Europa Nostra - evropski glas civilne družbe zavezane kulturni in naravni dediščini - in njena partnerska organizacija, Inštitut Evropske investicijske banke, razglašata 7 najbolj ogroženih spomenikov in dediščinskih območij v Evropi za leto 2020:

Plečnikov Stadion, Ljubljana, SLOVENIJA

Eni najzgodnejših tovrstnih stavb v Evropi, zgrajeni leta 1925 po načrtih priznanega arhitekta Jožeta Plečnika, grozi, da bo zaradi neprimernih razvojnih načrtov izgubljena.

Nacionalno gledališče Albanije, Tirana, ALBANIJA

Izjemen primer modernistične italijanske arhitekture iz tridesetih let prejšnjega stoletja, ki je eno najvidnejših kulturnih središč v državi, se sooča z neposredno grožnjo rušenja.

Grad Jezeří, Horní Jiřetín, ČEŠKA

Baročni grad, ki je bil prizorišče prve zasebne predstavitve Beethovnove 3. simfonije leta 1804, je v močno propadajočem stanju.

Grad Sammezzano, Toskana, ITALIJA

Osupljivo lepa zgodovinska zgradba eklektičnega sloga, značilnega za orientalistični arhitekturni stil poznega 19. stoletja, je postala žrtev zanemarjanja in vandalizma.

Blok Y, vladna četrt, Oslo, NORVEŠKA

Modernistična stavba iz šestdesetih let prejšnjega stoletja, na kateri so znane Picassove freske, je bila poškodovana v terorističnem napadu leta 2011, zdaj pa naj bi bila porušena.

Elektrarna Szombierki, Bytom, POLJSKA

Modernistični elektrarni iz leta 1920 grozi nevarnost rušenja, kljub prizadevanjem, da bi to območjepostalo inkubator kreativnih industrij.

Beograjska trdnjava in njena okolica, Beograd, SRBIJA

Avtentičnost in integriteto impresivne trdnjave, ki je na poskusni seznam Unesca uvrščena kot del največje vseevropske transnacionalne svetovne dediščine Meje rimskega cesarstva,ogroža škodljiv projekt izvedbe kabinske žičnice.

Strokovnjaki, predstavniki organizacije Europa Nostra in Inštituta Evropske investicijske banke, bodo skupaj z nominatorji ter drugimi partnerji obiskali navedena spomeniška območja in se srečali s ključnimi deležniki. Multidisciplinarne ekipe bodo zagotovile strokovno svetovanje, opredelile bodo možne vire financiranja in pomagale pridobiti široko podporo pri reševanju teh dediščinskih znamenitosti. Oblikovale bodo priporočila za ukrepanje in z njimi seznanile širšo javnost.

Izvršni predsednik organizacije Europa Nostra, prof. Dr. Hermann Parzinger, je izjavil: „Seznam sedmih najbolj ogroženih 2020 obsega širok izbor dediščinskih območij, ki se soočajo z raznolikimi vrstami resnih groženj. Vsi ti zakladi dediščine pripovedujejo evropsko zgodbo, ki je del naše skupne kulture in zgodovine. Z uvrstitvijo na naš seznam pošiljamo lokalnim skupnostim in aktivistom močno sporočilo solidarnosti: vaša prizadevanja za ohranitev teh območij imajo podporo našega širokega gibanja za evropsko dediščino."

Dekan Inštituta Evropske investicijske banke Francisco de Paula Coelho je dejal: „Inštitut EIB znova s ponosom podpira program 7 najbolj ogroženih. S postavitvijo teh območij v središče pozornosti igra program 7 najbolj ogroženih ključno vlogo pri zaščiti največjih dobrin Evrope: njene kulturne raznolikosti in dediščine."

Nominacije so predložili civilna družba ali javni organi, ki so del mreže članic in pridruženih organizacij iz celotne Evrope. Odbor organizacije Europa Nostra je izmed štirinajstih dediščinskih območij, ki jih je v ožji izbor vključil strokovni svet ( panel of experts), izbral 7 najbolj ogroženih območij za leto 2020. Izbor je bil narejen na osnovi kriterija izjemnega pomena dediščine in kulturne vrednosti posameznega območja, pa tudi na podlagi neposredne nevarnosti, s katero se območja soočajo. Kot ključna dodana vrednost je bila upoštevana raven angažiranosti lokalnih skupnosti ter zavzetost javnih in zasebnih zainteresiranih deležnikov za ohranitev dediščine. Dodaten kriterij za izbor je bil še potencial dediščinskih območij, da delujejo kot katalizator za trajnostni socialno-ekonomski razvoj tako lokalno kot v širši regiji.

Program 7 najbolj ogroženih vodi Europa Nostra v sodelovanju z Inštitutom Evropske investicijske banke. Ima tudi podporo programa Ustvarjalna Evropa (Ceative Europe) Evropske unije. Ta program, ki se je začel leta 2013, je del kampanje civilne družbe za reševanje ogrožene evropske dediščine. Ozavešča, pripravlja neodvisne ocene in predlaga priporočila za ukrepanje. Čeprav ne zagotavlja neposrednega financiranja, uvrstitev ogrožene dediščine v program pogosto služi kot katalizator in spodbuda za mobilizacijo potrebne javne ali zasebne podpore, vključno s financiranjem. Tukaj ( here) lahko preberete nekaj "uspešnih zgodb" o pozitivnih učinkih programa.

Od leta 2020 se bo ta program izvajal vsako leto. Razpis za nominacije za program 7 najbolj ogroženih 2021 bo objavljen junija 2020.

Plečnikov stadion, Ljubljana, SLOVENIJA

Izvedba neprimernih razvojnih načrtov bi pomenila uničenje integritete Plečnikovega stadiona. Stadion, ki je bil zgrajen leta 1925, je eden najstarejših objektov zgrajenih za športne in gimnastične namene v Sloveniji, in tudi eden najzgodnejših tovrstnih objektov v Evropi. Z opečnim zidom ograjena arena objekta na prostem ima obliko podkve povzeto iz starodavnih amfiteatrov, celoto pa poleg arene sestavljajo še v raščen teren vgrajene tribune, kolonada na vzhodni strani, tribune s stebri na zahodni strani in dva glasbena paviljona. Stadion je mojstrovina arhitekta Jožeta Plečnika. 

Plečnik je v veliki meri zaslužen za današnjo podobo Ljubljane in velja za enega najpomembnejših arhitektov 20. stoletja v Srednji Evropi. Vsa Plečnikova dela v Ljubljani so proglašena za spomenike državnega pomena. 

Do leta 2007 je bil stadion redno v uporabi. Novi lastnik načrtuje odstranitev skoraj vseh originalnih elementov spomenika in na njegovem mestu gradnjo novega stadiona. Načrtovane so obsežne nove gradnje, kot so hotelska stolpnica, poslovni objekti in trgovski center. Slovenska vlada je izbor Plečnikovih del v Ljubljani nominirala za vpis na Unescov seznam svetovne dediščine. Smiselno bi bilo, da bi bil v bližnji prihodnosti Plečnikov stadion vključen v to pomembno nominacijo. To bi zagotovo pomenilo manj negotovo prihodnost spomenika.

Plečnikov stadion je nominiralo Društvo arhitektov Ljubljana, ki si prizadeva za ohranitev spomenika v izvirni obliki.

VEČ INFORMACIJ:

www.europanostra.org/europe-7-most-endangered-heritage-sites-2020-announced

www.7mostendangered.eu

VISOKORESOLUCIJSKE FOTOGRAFIJE

VIDEO

VIDEO PLEČNIKOVEGA STADIONA

Osnovne informacije 

Europa Nostra je glas civilne družbe, ki se je zavezala varovanju in promociji evropske kulturne in naravne dediščine. V vseevropsko federacijo nevladnih organizacij, ki so zavezane ohranjanju dediščine, in ki jo podpira široka mreža javnih inštitucij, zasebnih podjetij in posameznikov, je vključenih več kot 40 držav. Ustanovljena je bila leta 1963, danes pa je priznana kot najbolj reprezentativna dediščinska mreža v Evropi. 

Europa Nostra si prizadeva za reševanje ogroženih evropskih spomenikov, dediščinskih območij in krajin, še posebej je temu namenjen program 7 najbolj ogroženih (7 Most Endangered programme). Odličnost slavi s podelitvijo nagrad European Heritage Awards / Europa Nostra Awards. Europa Nostra skozi participatorni dialog z evropskimi ustanovami in z usklajevanjem Evropske zveze za dediščino 3.3. (European Heritage Alliance 3.3) pomembno prispeva k oblikovanju in izvajanju evropskih strategij in politik, ki so povezane z dediščino. Europa Nostra je bila tudi ena izmed pobudnikov in organizatorjev evropskega leta kulture 2018 (European Year of Cultural Heritage 2018).

Inštitut Evropske investicijske banke (European Investment Bank Institute) - EIB-I je bil ustanovljen v skupini EIB (Evropska investicijska banka in Evropski investicijski sklad) za spodbujanje in podporo socialnih, kulturnih in akademskih pobud z evropskimi zainteresiranimi stranmi ter širšo javnostjo. To je ključni steber skupnosti in državljanske angažiranosti skupine EIB. Več informacij na povezavi http://institute.eib.org

Ustvarjalna Evropa (Creative Europe) je program EU, ki je namenjen promociji evropskih kulturnih in ustvarjalnih sektorjev ter povečanju njihovega prispevka k rasti in novim delovnim mestom. S proračunom v višini 1.46 miljarde EUR za obdobje 2014 - 2020 podpira organizacije, ki delujejo na področju dediščine, uprizoritvenih umetnosti, likovnih umetnosti, interdisciplinarnih umetnosti, založništva, filma, televizije, glasbe in video iger, pa tudi več deset tisoč umetnikov, kulturnih in avdiovizualnih strokovnjakov. Financiranje jim omogoča, da delujejo po vsej Evropi, da dosežejo novo občinstvo in razvijajo nove veščine, potrebne v digitalni dobi.

KONTAKTI:

Društvo arhitektov Ljubljana

Jadranka Grmek, jadranka.grmek@genius-loci.si

M. +386 41 664 106

Kaja Lipnik Vehovar, velika@t-2.net

M. +386 40 425 969

Europa Nostra

Joana Pinheiro, jp@europanostra.org

T. +31 70 302 40 55; M. +31 6 34 36 59 85

European Investment Bank Institute

Bruno Rossignol, bruno.rossignol@eib.org

T. +352 43 797 07 67; M. +352 62 134 58 62

SPOROČILO ZA JAVNOST

Europa Nostra ‐ Evropski glas civilne družbe zavezane kulturni in naravni dediščini ‐ in njena partnerska organizacija, Inštitut Evropske investicijske banke sta razglasila 7 najbolj ogroženih spomenikov in dediščinskih območij v Evropi za leto 2020. Med izbranimi je tudi Plečnikov Stadion, Ljubljana, SLOVENIJA. Eni najzgodnejših tovrstnih stavb v Evropi, zgrajenih leta 1925 po načrtih priznanega arhitekta Jožeta Plečnika, grozi, da bo zaradi neprimernih razvojnih načrtov izgubljena. Strokovnjaki, predstavniki organizacije Europa Nostra in Inštituta Evropske investicijske banke, bodo skupaj z nominatorji ter drugimi partnerji obiskali spomeniško območje in se srečali s ključnimi deležniki. Multidisciplinarne ekipe bodo zagotovile strokovno svetovanje, opredelile bodo možne vire financiranja in pomagale pridobiti široko podporo pri reševanju dediščinske znamenitosti. Oblikovale bodo priporočila za ukrepanje in z njimi seznanile širšo javnost. 

V obrazložitvi je navedeno: 

"Do leta 2007 je bil stadion redno v uporabi. Novi lastnik načrtuje odstranitev skoraj vseh originalnih elementov spomenika in na njegovem mestu gradnjo novega stadiona. Načrtovane so obsežne nove gradnje, kot so hotelska stolpnica, poslovni objekti in trgovski center. Slovenska vlada je izbor Plečnikovih del v Ljubljani nominirala za vpis na Unescov seznam svetovne dediščine. Smiselno bi bilo, da bi bil v bližnji prihodnosti Plečnikov stadion vključen v to pomembno nominacijo; to bi zagotovo pomenilo manj negotovo prihodnost spomenika. 

Izvedba neprimernih razvojnih načrtov bi pomenila uničenje integritete Plečnikovega stadiona. Stadion, ki je bil zgrajen leta 1925, je eden najstarejših objektov zgrajenih za športne in gimnastične namene v Sloveniji, in tudi eden najzgodnejših tovrstnih objektov v Evropi. Z opečnim zidom ograjena arena objekta na prostem ima obliko podkve povzeto iz starodavnih amfiteatrov, celoto pa poleg arene sestavljajo še v raščen teren vgrajene tribune, kolonada na vzhodni strani, tribune s stebri na zahodni strani in dva glasbena paviljona. Stadion je mojstrovina arhitekta Jožeta Plečnika. 

Plečnik je v veliki meri zaslužen za današnjo podobo Ljubljane in velja za enega najpomembnejših arhitektov 20. stoletja v Srednji Evropi. Vsa Plečnikova dela v Ljubljani so proglašena za spomenike državnega pomena."

Plečnikov stadion je v program 7 najbolj ogroženih organizacije Europa Nostra nominiralo Društvo arhitektov Ljubljana. Za razumevanje nominacije, dodajamo ugotovitve in stališča IO DAL. 

Že veliko let poteka priprava dokumentacije za prenovo Plečnikovega stadiona, ves čas v vidu ohranjanja arhitekturnega spomenika. Dejstvo, da naj bi bil na voljo denar za prenovo, bi nas moralo veseliti. Vendar ni tako. 

Postopek izdaje gradbenega dovoljenja spremlja veliko pritožb, strokovnih polemik in protislovij pri razumevanju predpisov. Na eni strani so zagovorniki prenove, pri kateri se le sanira in obnovi poškodovano ter dotrajano stavbno tkivo in okolico, na drugi strani so lastnikove oziroma investitorjeve želje po revitalizaciji območja, ki vključuje aktivno poseganje v spomeniško dediščino. Predvideva »popravilo« z obsežnimi dopolnitvami. Na izredni lokaciji sredi mesta bi se zgradil nov velik kompleks, obogaten z nekaj ohranjenimi stavbnimi elementi Plečnikove mojstrovine. 

V javnosti poznan projekt Bežigrajski športni park (BŠP), ki se praviloma predstavlja kot projekt za prenovo Plečnikovega stadiona, žal, enako kot tudi veljavni občinski podrobni prostorski načrt, grobo krši usmeritve Odloka o razglasitvi del arhitekta Jožeta Plečnika v Ljubljani za kulturni spomenike državnega pomena. Upoštevano ni celostno ohranjanje imenovanih varovanih elementov spomenika, ohranjanje vedut na spomenik ali iz spomenika na okolico, niti prepoved postavljanja ali gradnje trajnih ali začasnih objektov v območju spomenika in njegovi bližnji okolici. 

V zadnjem času smo bili seznanjeni, da je bil prvotni projekt, ki je doživel veliko kritik, oblikovno nekoliko korigiran, prvotno predvideni program pa je večinoma ostal. Januarja 2020 je bilo k projektu BŠP ponovno pridobljeno pozitivno mnenje ZVKDS. Postopek izdaje gradbenega dovoljenja je v zadnji fazi, le pristojni upravni organ za gradbene zadeve še ni zagotovil obveznega javnega vpogleda v projektno dokumentacijo. 

Z zadnjo verzijo projekta, kjer naj bi bila zagotovljena skladnost z vsemi predpisi in odloki, javnost še ni bila seznanjena. Glede na izpostavljenost tematike, pomen in ikoničnost objekta, bi bilo prav, da investitor predstavi rešitve v javnih občilih. 

Sprašujemo se, ali bo, če se sedanjih namer ne ustavi, po izvedbi načrtovanih posegov, sploh še mogoče govoriti o Plečnikovem stadionu ali bomo lahko govorili o Pečečnikovem stadionu. Od "genius loci" sedanjega Plečnikovega stadiona ne bo ostalo ničesar in spomenik državnega pomena bomo izgubili za zmeraj. 

Danes je stadion od okolice oddvojen, zaprt prostor, v katerega večina Ljubljančanov nikoli ali pa že zelo dolgo ni vstopila. Zato javnost težko razume nastala nesoglasja med zagovorniki ohranitve kulturne dediščine v izvirni obliki in investitorjem, "načrtovalcem bodočnosti". Razen reklamnih panojev na gradbiščnih ograjah in z grafiti onečaščenih arkad ob Dunajski cesti tam pač ni ničesar. 

Investitor ponuja veliko novega. Tribune bi bile nadzidane, igrišče bi bilo mogoče celo pokriti, spodaj bi bilo do pet kletnih etaž, zgrajeni bi bili poslovni stolpiči ob Fondovih blokih, hotelska stolpnica visoka 72m, urejena bi bila okolica. Tega, da bi bil glavni vhod na stadion relativno daleč od glavne ceste blizu osnovne šole, eden od uvozov v podzemne garaže pa v neposredni bližini otroškega igrišča pred šolo, pa se ne problematizira. 

Vendar tisti, ki delujemo na področju arhitekture in urbanizma, ter drugi, ki to sfero umetnosti in urejanja prostora znajo ceniti, vemo, da obstoja dobra alternativa. Gre za klasično obnovo kulturnega spomenika, ki bo zagotovila, da ne bo za zmeraj izginila arhitekturna mojstrovina ter pred pozidavo do danes ubranjena zelena površina, potencial za oddih in rekreacijo v središču mesta. Želimo, da se prenovo izvede po pravilih stroke in da se stadion ohrani v prvotni obliki. 

K javnemu izrekanju in podpori za ohranitev originalne podobe Plečnikovega stadiona vabimo najširšikrog meščanov, športnih društev, stroko, ... 

Menimo, da v javnosti do danes ni prišlo do bolj jasnega odnosa do tega kulturnega spomenika tudi zato, ker je na eni strani investitor z močno medijsko podporo, na drugi strani pa krog strokovnih zagovornikov ter okoliških prebivalcev. Stadion, kot izredna vrednota, ni več prisoten v širši mentalni podobi mesta. Zadnje čase ga ljudje bolj poznajo po tem, da se uspešnemu podjetniku Jocu Pečečniku nasprotuje v imenu varovanja kulturne dediščine. 

Sprašujemo se, ali nam mora kljub razglasitvi Plečnikovega stadiona za spomenik državnega pomena, kljub obsežnim določilom o varovanju tovrstne arhitekture, kljub v imenu države pripravljenemu predlogu drugih Plečnikovih mojstrovin za uvrstitev na Unescov seznam, evidentnemu neskladju zasebnega in javnega interesa, ravno tujina pokazati in obraložiti kaj imamo, ter to zaščititi pred nami samimi? 

Slovenci smo zelo ponosen narod, še posebej, ko gre za naše skupne vrednote ali vrline posameznikov, ki izhajajo iz našega okolja. Bomo zmogli biti takšni tudi pri zaščiti in spoštovanju naše skupne arhitekturne dediščine, ki je lastnina vseh, ki je ni mogoče kupiti ali poustvariti in je kulturna, duhovna vrednota, ki nam jo je zapustil mojster Plečnik? 

IO DAL se s tem člankom ne želi spuščati v korektnost pravnega postopka in medsebojne skladnosti ZUP, GZ , ZUreP, ZVO, ZVKD‐1, OPN, OPPN in vseh drugih odlokov in predpisov, na katere se navezuje obravnava in izdaja dovoljenj v postopku pridobivanja gradbenega dovoljenja zaposege na območju Plečnikovega stadiona. Menimo, da je to problematika, s katero se morajo ukvarjati pristojne službe. Na MOP in na MK pa smo poslali zahtevek, da se razveljavi ljubljanski odlok za OPPN za BŠP (Plečnikov stadion). 

Izvršni odbor Društva arhitektov Ljubljana,  Ljubljana, april 2020

Delimo anketo o vplivu Covid-19 krize na delavce, ki delujete v kulturnem in kreativnem sektorju v Sloveniji, ki jo je pripravil Poligon - kreativni center v sklopu Partnerske mreže CzK 2020. 

Gre za prvo obsežno tovrstno raziskavo pri nas, s katero želimo ugotoviti, kako se delavci v KKS spoprijemate s spremenjenimi pogoji dela. Ti podatki nam bodo omogočili oblikovati smiselna priporočila in načrtovati akcije, kako vam ustrezno pomagati.

Anketa ti bo vzela 20 minut. Zbiranje podatkov je anonimno, zato bodi karseda iskren-a. Potrebujemo vsaj 1000 rešenih anket, zato prosimo, če anketo posreduješ tudi svojim sodelavcem in kolegom.

Anketa >>

_________

Projekt v produkciji kreativnega centra Poligon je del Partnerske mreže Platforme Center za kreativnost. Projekt sofinancirata Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in Republika Slovenija.

Za čas "od doma" igrica prepoznavanja stavb iz tlorisa: https://atlasofplans.herokuapp.com

Galerija Photon – Center za sodobno fotografijo letos ponovno prireja festival Fotonični trenutki – mesec fotografije, ki se v svoji 9. ediciji odpira 16. junija v Cankarjevem domu, programsko pa poteka na različnih prizoriščih po Ljubljani. Tematski fokus letošnjega festivala bo evropska industrijska dediščina 20. stoletja skozi prizmo fotografije in sorodnih medijev. Postavljamo vprašanje, v kakšnem smislu zmore fotografija prispevati k našemu razumevanju preteklih arhitekturnih in industrijskih prizadevanj, ki so do danes že ali še bodo postala kulturna dediščina – a na drugi strani morda zgolj spregledana zapuščina. Vse omenjeno bosta predstavili osrednji razstavi – mednarodna skupinska razstava Betonske sanje in razstava legendarnega avtorskega para Bernda in Hille Becher. 

V sklopu festivala bo uprizorjena tudi razstava natečaja na temo industrijske dediščine. Navodila za prijavo so navedena spodaj, lahko pa obiščete tudi objavo razpisa na naši spletni strani https://photon.si/mednarodni-natecaj-na-temo-industrijske-dediscine/. Rok za oddajo prijav je 30. april 2020.

FOTOGRAFSKI NATEČAJ NA TEMO INDUSTRIJSKE DEDIŠČINE 

Groba definicija žanra arhitekturne fotografije je fotografiranje stavb in ostalih podobnih struktur, ki je estetska in hkrati pravilna/natančna reprezentacija predstavljenih objektov. Za namen našega natečaja na temo industrijske dediščine bomo omenjeno definicijo po eni strani omejili - na industrijsko (arhitekturno in materialno!) dediščino, ki je produkt industrializacije od poznega 18. stoletja vse do konca 20. stoletja. Vendar pa jo bomo po drugi strani tudi razširili, saj želimo vključiti dela, ki to dediščino tematizirajo skozi zgodovino, spomin, tradicije ali osebne zgodbe, ali v širšem smislu stanja naše civilizacije, zlasti skozi ekološko prizmo.
 

Ker industrializacija v urbanističnem smislu pripada mestom, nas zanimajo tudi zgodbe mest, ki so povezane z industrijo, najsi gre za transformacije predelov mest in objektov ali zgodbe socialnih skupin, povezanih z razvojem ali propadom industrije. V tem smislu bi v grobem ločili štiri razpisne skupine:

• industrijska dediščina kot arhitektura (fotografije eksterierjev in interjerjev, stavb, arhitekturnih detajlov ipd.).
•  materialna industrijska dediščina (fotografije mehanizacije, opreme, vozil ipd.),
• industrijska dediščina kot okoljska-ekološka dediščina (degradirana okolja, še delujoči nekdanji onesnaževalci ipd.).
• fotografske zgodbe, ki so v najširšem smislu povezane z industrializacijo (posnetki delavskih četrti, posnetki nekdanjih delavcev, brezposelnih ipd.).

Razstava
Mednarodna žirija bo izbrala dela petih avtorjev, ki bodo predstavljena na skupinski razstavi v Ljubljani, v sklopu festivala med 16. junijem in 18. julijem 2020. Izbrani peterici avtorjev/ic se pokrije do 200€ produkcijskih sredstev za izdelavo del. Razstava bo pospremljena z manjšim razstavnim katalogom in bo po Ljubljani potovala v Galerijo Photon na Dunaju.
 

Navodila natečaja
Sprejemamo tako formalno-tehnično kot avtorsko raznolike pristope na omenjene teme. Natečaj je odprt za avtorice in avtorje do 35. leta starosti (vključujoč letnik rojstva 1985).

 
Prijava naj vsebuje:                                   
• Avtorski portfolio največ dveh zaključenih avtorskih projektov ali projektov v procesu, vsak lahko vsebuje min. 3 in max. 20 fotografij, v resoluciji vsaj 1800 pikslov po daljši stranici v PDF ali JPG formatu.
• Kratko vsebinsko utemeljitev prijave (obvezno v angleškem jeziku) do max. 1500 znakov ter opredelitev kategorij pod katere se uvrščajo posamezni prijavljeni projekti.
• Kratko biografijo prijavitelja/ice.
• Dodatne tehnične specifikacije: formate in dimenzije del, optimalni način predstavitve v razstavnem formatu.
 

Pošiljanje prijave:
Celotna prijava naj bo zapakirana v eni zip datoteki in naj bo poimenovana po principu:
Ime_Priimek_NaslovProjekta.zip
Zip datoteko pošljite preko prijavnega obrazca na http://bit.ly/IH2020
V primeru morebitnih težav pri oddajanju prijave nam prosim to javite na  info@photon.si.
 

Rok za prijavo:
Prijavitelji/ce naj prijave pošljejo najkasneje do 30. 4. 2020.
Kandidati bodo o rezultatih natečaja obveščeni najkasneje do 30. 5. 2020.

Kontakt:
Za dodatne informacije smo na voljo na elektronskem naslovu: foto@virginiavrecl.com in tel. številki +386 59 977907 (delavniki, med 12. in 18. uro); kontaktna oseba: Virginia Vrecl.

VRTEC KAMNITNIK

Kako uresničiti kakovosten projekt vrtca ali šole?

Vabimo vas na predstavitev vrtca Kamnitnik, kjer bomo skupaj z različnimi sogovorniki predstavili tiste temelje projekta, ki so bili ključni za kakovostno realizacijo: od arhitekturne zasnove do dialoga z naročnikom in poznavanjem vpliva kakovosti notranjega prostora na otroka.

Dogodek bo v torek, 17. 3. 2020, od 9. – 11. ure, v zbornici vrtca Kamnitnik v Škofji Loki. Namenjen je arhitektom, ki se ali se boste v prihodnje srečali z načrtovanjem vrtca ali šole. Pridobili boste izkušnjo ter nove uporabne informacije na primeru odlične prakse, s pomočjo katerih boste nadgradili svoje znanje o tem, kako načrtovati kakovosten vrtec/šolo.  Več…

Prijave sprejemamo do 13.3.2020 na naslovu: https://forms.gle/PCnKN8wjw62Wc3kQ8

Več informacij na info@odprtehiseslovenije.org

Vljudno vabljeni!                                           

OHS

 V ponedeljek, 9. marca 2020, vas ob 20. uri vabimo v Galerijo DESSA na odprtje razstave 

Arhitektura. Skulptura. Spomin / Architecture. Sculpture. Remembrance.

Umetnost spomenikov Jugoslavije 1945–1991 / The Art of Monuments of Yugoslavia 1945–1991

V galeriji DESSA ter uredništvih revije AB – Arhitektov bilten in platforme Architectuul smo sredi marca 2019 pričeli pripravljati razstavo in publikacijo z naslovom Arhitektura. Skulptura. Spomin – Umetnost spomenikov Jugoslavije 1945–1991. Kustosi smo na podlagi visoke arhitekturno-umetniške vrednosti objektov in izjemne kontemplativnosti prostorskih zasnov izbrali 33 spomenikov oziroma spominskih kompleksov iz vseh republik in avtonomnih pokrajin nekdanje Jugoslavije. Kar je bilo težka naloga, saj je izjemnih spominskih stvaritev na tem območju še mnogo več. Razstavo smo pripravili v sodelovanju s strokovnjaki – pisci, fotografi in institucijami s področja nekdanje Jugoslavije in tudi širše, s katerimi smo položili temelje sodelovanja v prihodnje. Z razstavo želimo pokazati in ovrednotiti izjemnost arhitekture jugoslovanskih spomenikov, ki jo poleg estetske in konstrukcijske inovativnosti nadgrajuje samosvoj umetniški izraz.

Švicarska konfederacija in Kneževina Lihtenštajn skupaj podeljujeta mednarodno arhitekturno nagrado za trajnostno gradnjo in prenovo v Alpah Constructive Alps. Univerza v Lihtenštajnu nudi strokovno pomoč žiriji pri ocenjevanju gradbenih projektov. Mednarodna komisija za zaščito Alp (CIPRA International) zagotavlja tehnično in organizacijsko podporo pri izvedbi natečaja.

________

Kontakt    

Sekretariat arhitekturne nagrade

CIPRA International, Magdalena Holzer

Im Bretscha 22, 9494 Schaan, Lihtenštajn

Tel. +423 237 53 13

info@constructivealps.net

www.constructivealps.net 

UL ALUO vabi na naslednji dogodek ALUO uho,

predavanje Marjetice Potrč z naslovom Orodja participatorne prakse.

V petek, 6. marca 2020, ob 13.00

izjemoma v Plečnikovi hiši, Karunova 4-6, Ljubljana.

Po daljšem premoru se nadaljuje 6. sezona ALUO uho. Tokrat nam bo predavala že dolgo in težko pričakovana gostja, umetnica in arhitektka Marjetica Potrč. Galerija Jakopič je trenutno zaprta, ker pripravljajo svojo naslednjo razstavo, zato nas bo v tem in naslednjem terminu (6. 3. in 13. 3.) sprejela Plečnikova hiša.

Predavanje izhaja iz participatorne prakse “Design for the Living World“, programa, ki ga je Marjetica Potrč vodila na Visoki šoli likovnih umetnosti HFBK v Hamburgu od 2011 do 2018. Soweto projekt (2014) predstavi metodologijo prakse, katere orodja so relacijski objekt, ritual prehoda, performativna akcija, označitev teritorija, itd. Praksa temelji na sodelovanju in izmenjavi znanja z lokalno skupnostjo. S tem ko preseže modernistični diskurz, se participatorna praksa znajde vzporedno z metodologijo, ki so jo razvile staroselske skupnosti (Amazonija, Nova Zelandija), da bi se ubranile neoliberalnega ekonomskega in socialnega dogovora in posledic kolonizacije. Skupno obema metodologijama je trajnostni razvoj.

Marjetica Potrč živi in dela v Ljubljani in Berlinu. Od leta 2011 do 2018 je bila profesorica na HFBK v Hamburgu, kjer je vodila razred participatorne prakse “Oblikovanje za živi svet” (Design for the Living World). S svojim delom se je predstavila na razstavah po vsej Evropi in ameriški celini, med drugim na Bienalu v São Paulu (1996, 2006, 2020) in v Benetkah (1993, 2003, 2009, 2020). Redno razstavlja v berlinski galeriji Nordenhake. Njeni in situ projekti temeljijo na participatornem oblikovanju; med njimi so Dry Toilet (Caracas, 2003), The Cook, the Farmer, His Wife and Their Neighbour (Stedelijk goes West, Amsterdam, 2009), The Soweto Project (9UB, Soweto, 2014), in Of Soil and Water: King’s Cross Pond Club (Relay Art Program, King’s Cross, London, 2015). Prejela je številne nagrade in delovne štipendije, mdr. nagrado Hugo Boss (2000) in štipendijo Vera List Center for Arts and Politics Fellowship na The New School v New Yorku (2007).

VEČ O DOGODKU

Brigitte Shim in A. Howard Sutcliffe iz Shim-Sutcliffe arhitekti, bosta imela vabljeno predavanje z naslovom Crafting Architecture. Predavanje bo v torek, 25. 2. 2020 ob 18:00, v Plečnikovi predavalnici. Dogodek organizira seminar Perović v okviru cikla Gostujoče predavanje na Fakulteti za arhitekturo Univerze v Ljubljani, Zoisova 12. Predavanje bo v angleškem jeziku.

VEČ

18. februar—8. marec 2020, Velika sprejemna dvorana Cankarjevega doma

Vljudno vabljeni na odprtje razstave izbranih oblikovalskih del MMXX, ki bo v torek, 18. februarja 2020, ob 20. uri v Veliki sprejemni dvorani.

Razstavo bo odprl mag. Zoran Poznič, minister za kulturo Republike Slovenije.

SKLAD ARHITEKTA JOŽETA PLEČNIKA 

razpisuje

Plečnikovo nagrado za leto 2020  - osrednje javno priznanje slovenskemu avtorju za vrhunsko stvaritev na področju arhitekture, urbanizma, krajinske arhitekture ali notranje opreme, nastalo v zadnjih petih koledarskih letih v Sloveniji ali v tujini.

Sklad poleg nagrade razpisuje tudi Plečnikovo medaljo za aktualno realizacijo  ali  delo na navedenih področjih ter za pomembno delo s področja arhitekturne teorije in kritike ter strokovne publicistike oziroma na splošno za prispevek k bogatitvi arhitekturne kulture.

Sklad posebej razpisuje še priznanje za izvajalski dosežek in študentsko priznanje.

Kandidate za nagrado, medaljo in priznanje lahko predlagajo podjetja, strokovna društva, člani žirije, avtorji sami in vsi državljani Slovenije.

Kandidata za študentsko priznanje predlaga mentor ali fakulteta .

Predloge, ki naj bodo dokumentirani tudi s slikovnim  materialom, največ v velikosti A3, pošljite do 20. februarja 2020 na naslov: Društvo arhitektov Ljubljane, Sklad arhitekta Plečnika, 1000 Ljubljana, Karlovška 3/I. in info@drustvo-dal.si

Navodila za pripravo predlogov so objavljena na http://drustvo-dal.si/plecnikova_odlicja_2020

Razpisu je treba priložiti izjavo o avtorstvu predlaganega dela.

Plečnikova odličja za leto 2020 bo izbrala žirija, ki jo bo imenovala Skupščina sklada.

SKLAD ARHITEKTA JOŽETA PLEČNIKA

Minuli teden smo že štartali z novostjo tega meseca. Filmomatik prinaša filmske večere z diskusijami o zelo aktualnih tematikah - vsak četrtek ob 20h. - 6., 13., 20., in 27. februar

V filmskem slogu bomo nadaljevali tudi na področju dokumentarcev. Pripravili smo namreč Tricikel spominov - cikel dokumentarnih filmov, ki se na tak ali drugačen način dotikajo našega prostora in življenja v njem. Pogovarjali se bomo tudi z avtorji in režiserji.
Sreda 19. februar in sreda 26. februar ob 19. uri.

Na delavnici in razstavi bodo študentje UL ALUO s svojima mentoricama tehtali Katera vprašanja zastavlja oblikovanje?
Odprtje razstave 17. februarja ob 19. uri.

Obeta se nam odlično predavanje človeka, ki je na noge pomagal spraviti kar nekaj Kickstarter projektov - Žiga Godina bo povedal, kako Zgraditi startup.
Četrtek 20. februar ob 18. uri.

In nenazadnje, seveda, Neodvisni obalni radio gre v živo, pripravljajo se nove stalne rubrike! 
Sobota, 22. februar ob 16. uri.

VEČ O DOGODKIH

Pridite, poglejte, prisluhnite!

Lep teden vam želi

ekipa AD

Odprtje razstave arhitektke Brede BizjakIDEOGRAM: TIJELO – KUĆA v petek, 31.1.2020 ob 19:30. uri v  Muzeju suvremene umjetnosti Istre u Puli, Sv. Ivana 1. Odprtje je del dogodka Noć muzeja 20.

Več o razstavi

vljudno vabljeni, da se nam v januarju pridružite v Avtomatik Delovišču, Tomosov blok, Nazorjev trg 4, Koper:

- sobota, 25. januarja 2020 ob 15:00 / v živo bo oddajal NORadio (www.noradio.org)

- ponedeljek, 27. januarja 2020 ob 16:00 / javna tribuna o novem OPN-ju v MOK 

- torek, 28.januarja 2020 ob 18:00 / Ne prižigaj luči v temi v sodelovanju s KS Center bomo identificiral lokacije s slabo osvetlitvijo in pripravil elaborat za OPN MOK.

- sreda, 29.januarja 2020 ob 18:00 / 100 dni samote ali kako ne postati influencer

- četrtek, 30.januarja 2020 ob 20:00 / koncert ZVO.ČI.TI so.und.ing DUO 2020

v ciklu elektrokustičnih performativnih zvočnih dogodkov, ki predstavljajo premierna dela in so plod sodelovanja slovenskega ter mednarodnega umetnika se bosta predstavili Irena Z. Tomažin in Alessandra Eramo. Kurator projekta je Brane Zorman. 

Lepo vabljeni!

Med 17. in 19. aprilom 2020 bo potekal 11. festival Odprte hiše Slovenije, na katerem bo širša javnost lahko ponovno vstopila v najodličnejše slovenske objekte in zunanje ureditve.

Vse avtorje in investitorje vabimo k prijavi svojih realiziranih del in projektov. Prijave potekajo do 20. januarja 2020 preko te povezave.

Med prispelimi predlogi bo strokovna komisija izbrali odlične objekte in zunanje ureditve, ki bodo uvrščeni v program 11. festivala OHS.

V pričakovanju novih odličnih projektov,

Odprte hiše Slovenije