Evropska komisija in fundacija Fundació Mies van der Rohe objavljata letošnje nominacije za nagrado Evropske unije za sodobno arhitekturo - nagrado Mies van der Rohe 2019.  

Med 383 nominiranimi projekti iz evropskih držav je tudi 11 slovenskih.

Med nominiranimi deli je še vedno največji delež kulturni stavb (15% stavb, kar je 4% manj kot leta 2017), sledijo stavbe z mešano rabo (14% stavb; 2,5 % več kot v letu 2017). Sledijo jim večstanovanjske in enostanovanjske ter izobraževalne stavbe (po 10% vsaka). Delež nominiranih večstanovanjskih stavb se je povečal kar za 2%.

Žirija v sestavi Dorte Mandrup, George Arbid, Angelika Fitz, Ștefan Ghenciulescu, Kamiel Klaasse, María Langarita in Frank McDonald bo med nominacijami izbrala 40 del. Med temi pa še 5 finalistov, ki jih bodo obiskali v aprilu.  Nagrada Mies van der Rohe bodo podelili 7. maja v Mies van der Rohejevem paviljonu v Barceloni.

Nominirancem iz Slovenije iskreno čestitamo!

• Shema panoja, ki se je morate zaradi enotnega videza razstave natančno držati: ZRCALO PLAKATA PDF, ZRCALO PLAKATA INDD
  

• Predviden je en (1) pano na člana DAL, oz. max. trije (3) panoji na posamezni biro, če so v njem vsaj trije člani DALa.
• Na enem panoju lahko predstavite max. 2 projekta. En pano je tudi ena stran v katalogu.

• Format panoja je 95/140 cm (pokončni format), kaširan na kappa plošče deb. 10 mm. 
• Pri oblikovanju plakata je potrebno upoštevati, da bo spodnji rob plakata dvignjen od tal ca. 80 cm, zato tekst umestite na branju primerno višino. 
• Tipografija črk je ARIEL (REGULAR IN NARROW), stil in velikost črk je na vzorčnem panelu. 
• Predpisano ozadje panojev je belo. 
• Pred konverzijo v pdf obliko morajo biti vsi tekstualni deli pretvorjeni v krivulje (outlines) in vse fotografije pretvorjene v CMYK (ne RGB)
• Plakati NE SME vsebovati zaščitnih znakov projektivnih podjetij.

• Vsak plakat naj poleg fotografij in načrtov vsebuje osnovne podatke_Datoteko: 
• avtorji (imena in priimki arhitektov, NE IME BIROJA)
• ime projekta, lokacija, leto izvedbe 
• naročnik (ime in priimek ali zasebni) 
• projekt (leto)
• izvedba (leto)
• sodelavci (samo arhitekti)
• projektivno podjetje/biro (samo ime, brez logotipa podjetja/biroja)
• nagrade (samo strokovne arhitekturne nagrade, ne zmage na natečajih)
• fotografije (ime fotografa)

Če želite plakat printati po ceni 39,50 EUR + DDV /plakat, za katero se je dogovoril DAL, vas prosimo, da pdf plakata pošljete do dne 2.2.2019 na info@prima-ip.si. POZOR! Plakat vam bodo sprintali in dostavili v CD samo ob predhodnem plačilu. Žal so se pogoji zaostrili, ker v prejšnjih letih nekateri člani DAL niso poravnali računa za printanje.

Podatki za plačilo printanja plakata in dostavo v CD: 

PRIMA IP d.o.o., Brnčičeva ulica 31, 1000 Ljubljana

Namen: plakat Inventura 2019 NAROČNIK

TRR (IBAN) SI56 0313 4100 0276 887 odprt pri SKB d.d.

Prosimo, da se navodil NATANČNO držite, sicer ne moremo odgovarjati za objavo in kakovost vaše predstavitve.

NAVODILA ZA PRIPRAVO PLAKATA

Datum in kraj dostave plakata in maket vam bomo sporočili naknadno.

Drage arhitektke in arhitekti,

krajinske arhitektke in krajinski arhitekti,

investitorke in investitorji,

lastnice in lastniki ter uporabniki odlične arhitekture!

Samo še 15 dni je na voljo, da svoje uspešne, zanimive in najnovejše projekte prijavite na festival

ODPRTE HIŠE SLOVENIJE 2019.

Prijava projektov je odprta do 20. 12. 2018 in poteka on-line na povezavi.

Izmed novih in najbolj odmevnih predlogov bo strokovna žirija ponovno izbrala 100 projektov, ki bodo javnosti na ogled brezplačno z vodenjem arhitektov in bodo uvrščeni v spletni vodnik Slovenska arhitektura.

Naslednje leto se bo odvil jubilejni 10. festival. V vseh teh letih smo odprli 631 stavb in zunanjih ureditev, ki jih je skupaj z nami obiskalo skoraj 16.000 obiskovalcev, v slovenskih medijih pa se je festival OHS pojavil več kot 700-krat.

Verjamemo, da smo s tem skupaj z vami v javnosti vsaj delno dvignili zavedanje o dobrem načrtovanju, gradnji in pomenu samega prostora.

Želimo si, da bi 10. festival odprl vrata najboljših, najbolj inovativnih, najbolj energetsko učinkovitih in arhitekturno odličnih stavb. Vseh tistih, ki so zaradi svojega nastanka in zaradi svoje pojavnosti v prostoru pomenile kakovostni presežek in omogočajo drugačno videnje prostora, nas navdihujejo in spodbujajo boljše življenje.

Veselimo se nadaljnjega sodelovanja z vami in se vam vnaprej zahvaljujemo za prijavljene projekte.

Prijazen pozdrav,

EKIPA OHS

aFRONT Zavod za prostorsko inovativnost

Barjanska cesta 16

1000 Ljubljana - Slovenija

T +386 41 764 064

www.odprtehiseslovenije.org 

Na letošnjem Salonu arhitekture v Novem Sadu 2018 (Srbija) je večji del nagrad in priznanj šel v roke slovenskim arhitektom in avtorjem. Slovenski avtorji so prevzeli pet izmed dvaindvajsetih nagrad in priznanj (v osmih kategorijah), ki so bile razdeljene med avtorje iz osmih držav.

Salon arhitekture Novi Sad, ki je potekal v Galeriji Macut, v stavbi Spens v Novem Sadu, od 29.9.2018 do 6.10. 2018 je letos v drugi bienalni izdaji ponudil možnost za prijave tudi iz širše evropske regije (Srbije, Hrvatske, Bosne i Hercegovine, Slovenije, Črne Gore, Makedonije, Madžarske in Rumunije), v organizaciji Društva arhitektov Novega Sada (Slobodan Jović, Aleksandar Bede, Dragana Konstantinović, Maja Momirov, Andrej Strehovec, Tijana Filipov, Violeta Stefanović, Tamara Stričević, Filip Pajović).

Žirija v mednarodni sestavi: Dejan Todorović (NOOTO, Beograd), Srđan Jovanović Weiss (CUNY Spitzer School of Architecture, New York), Mika Cimolini (MAO Muzej za arhitekturo in oblikovanje, Ljubljana), Jasmin Sirčo (Dani arhitekture Sarajevo), Ana Mrđa (Arhitektonski fakultet/UHA, Zagreb) je podelila nagrade in priznanja sledečim slovenskim arhitektom in avtorjem:

NAGRADA SALONA v kategoiji `arhitektura`
Projekt: Cerkev Sv. Janeza Boska, Maribor, Slovenija
Avtorji: DANS arhitekti – Rok Bogataj, Miha Dešman, Eva Fišer Berlot, Vlatka Ljubanović, Katarina Pirkmajer Dešman

NAGRADA SALONA v kategoiji `urbanizem`
Projekt: Trg pod dvorcem in igrišče “Zamorc”, Škofja Loka, Slovenija
Avtorji: Ravnikar Potokar arhitekturni biro – Robert Potokar, Primož Žitnik, Ajdin Bajrović, Tanja Simonič Korošak

NAGRADA SALONA v kategoiji `publikacije`
Naslov: Eternal Architect. The Life and Art of Jože Plečnik, Modernist Mystic/Večni arhitekt. Življenje in delo Jožeta Plečnika, modernističnega mistika
Avtor: Noah Charney
Dizajn in prelom: Domen Fras
Fotografija: Matevž Paternoster
Uredniki: Luka Novak, Valentina Smej Novak
Predgovor: Peter Krečič
Konzultanti: Katja Jenčič, Ana Porok, Maja Kovač
Izdavatelj: Totaliteta Ljubljana, Muzeji in galerije mesta Ljubljane, Ljubljana, 2017

PRIZNANJI SALONA v kategoriji `arhitektura`
Projekt: Kompaktni leseni vrtec, Loče, Slovenija
Avtorji: Mojca Gregorski i Matic Lašič
Projekt: Vrtec Pedenjped – enota Pedenjcarstvo, Ljubljana, Slovenija
Avtorji: Maja Ivanič, Anja Planišček, Andraž Intihar (arhitektura); Urša Habič (krajinska arhitektura)

Vsem izbranim slovenskim avtorjem in tudi drugim nagrajencem, ki so podrobneje predstavljeni na spodnji povezavi, iskreno čestitamo!
http://dans.org.rs/nagrade-i-priznanja-21-salona-arhitekture-novi-sad/

zapisal:

Andrej Strehovec, u. d. i. a.
(arhitekt, kritik, neodvisni kustos, član upravnega odbora Društva arhitektov Novega Sada)

Ob razstavi Vizije so 13 - Ljubljana kot prestolnica - NEIZVEDENO organiziramo okroglo mizo z naslovom Ljubljana kot prestolnica. Okrogla miza bo 14. novembra ob 18. uri v Galeriji Kresija.

Sogovorniki so dr. Mateja Kurir, Janez Koželj, Aleš Prijon in Boštjan Vuga.

Okroglo mizo bo vodila Kristina Dešman. 

Na okrogli mizi se bomo spraševali:

- Na kakšen način arhitektura predstavlja državo?

- Kakšna bi morala biti vizija Ljubljane kot prestolnice? Kdo bi jo moral zasnovati? Kako izbojlšati sodelovanje med državo in mestom?

- Kaj se dogaja z neizvedenimi projekti, katerih investitor je država v Ljubljani?

Spoštovani kolegi.

V soboto, 17. 11., vas vabimo na 36. Piranske dneve arhitekture s pričetkom ob 10. uri v Gledališču Tartini, zvečer, ob 20. uri pa še na slovesno podelitev nagrade Piranesi 2018 in druženje. Letošnja tema: Arhitektura je kultura.

Predavatelji in več na www.pida.si

Pozor! 

Zaradi omejenega števila sedežev v Gledališču Tartini si lahko vstopnico rezervirate šele ob vplačilu.

PIRANSKI DNEVI ARHITEKTURE IN NAGRADA PIRANESI

_ 36. mednarodna arhitekturna konferenca ter podelitev 30. mednarodne arhitekturne nagrade Piranesi 2018

_ Častni pokrovitelj je predsednik Republike Slovenije, Borut Pahor

_ datum in ura: 17. november 2018 ob 10. uri

_ lokacija konference: Gledališče Tartini, Piran

_ lokacija jubilejne 30. podelitve nagrade Piranesi: Razstavišče Monfort, Portorož

V soboto, 17. novembra, bo v Gledališču Tartini v Piranu pod častnim pokroviteljstvom predsednika Republike Slovenije, Boruta Pahorja, potekala že 36. mednarodna arhitekturna konferenca Piranski dnevi arhitekture, tokrat z naslovom Arhitektura je kultura. Konferenca se bo zaključila ob 20. uri v razstavišču Monfort v Portorožu s slovesno 30. podelitvijo priznane mednarodne arhitekturne nagrade Piranesi 2018 in z odprtjem spremljevalnih arhitekturnih razstav, med katerimi je najpomembnejša prav razstava za nagrado Piranesi 2018.

TEMA

Arhitektura je kultura.

V današnjih časih ni nič dokončno izborjenega. Za vse se je potrebno znova in znova boriti. Tudi dobra arhitektura ni sama po sebi umevna, čeprav je najpomembnejši del družbene nadgradnje, ki ji pravimo kultura. Arhitektura ni gospodarska dejavnost, usmerjena k dobičku, ampak družbo plemeniti in ji daje smisel. Dobra arhitektura ni nekaj, kar potrebujemo za preživetje, ampak za življenje samo, v njegovi najžlahtnejši obliki. Zavedamo se pomena narave in jo ščitimo, večino časa pa bivamo v mestih, naseljih in stavbah, ki jih je ustvaril človek. Zato je pomembno, da nas umetno okolje navdihuje, podobno kot narava. Da ustvarja ambiente, atmosfero in poglede, ki bogatijo naše življenje. In dobra arhitektura to zmore. Andrej Hrausky

PROGRAM

7 predavanj arhitektov

Matteo Bolgan, pedevilla architetti, Italija

Aljoša Dekleva, Tina Gregorič, dekleva gregorič arhitekti, Slovenija

Eduard Callís, Guillem Moliner, unparelld'arquitectes, Španija

Gernot Hertl, Hertl architekten, Avstrija/Austria

Amir Vuk, studio ZEC, Bosna in Hercegovina

Palmar Kristmundsson, PKdM, Islandija

Niall McCullough, Valerie Mulvin, mcculloughmulvinarchitects, Irska

2 predavanji študentov arhitekture

Aljoša Kotnjek, Fakulteta za arhitekturo v Ljubljani

DIH . VPIH: delavnica Fakulteta za arhitekturo v Ljubljani: Žan Šabeder, Nikolaj Salaj

5 Piranski dnevi Piranu

Razstavišče Monfort: razstava in nagrada Piranesi 2018

Galerija Herman Pečarič: Sončna stran modernizma: turistična arhitektura v Hrvaški in Sloveniji

Mestna knjižnica Piran: delavnica Igriva arhitektura, Center arhitekture: Z Igi Špicem spoznavamo Pariz in ustvarjamo Center Pompidou 

Mestna knjižnica Piran: predavanje Andrej Hrausky: Jože Plečnik – kako ga gledati, kako ga razumeti?

Apolonijeva palača: ABAKKUM: Kultura odprtega prostora

1 podelitev nagrade Piranesi 2018

1 PDA večerno druženje in 1 after party

Arhitektura, ki jo gradi država, je njeno ogledalo, je odsev njenih vrednot. Arhitektura državotvornih stavb predstavlja kulturo države, njeno zgodovino, odraža pa tudi vizijo prihodnosti. Ljubljana je prestolnica šele zadnjih slabih trideset let, zato skozi zgodovino na tej ravni ni dovolj razvijala svoje identitete. Mesto še danes nima razvitega značaja prestolnice z ustreznimi stavbami za državne protokole, ministrstva, upravne stavbe, fakultete, muzeje, znanstvena središča, narodno knjižnico in druge. Za nekatere od naštetih sicer že obstajajo projekti, vendar ostajajo neizvedeni.

Obveščamo vas, da na vašo željo podaljšujemo rok za  prijavo in oddajo gradiv za objavo v katalogu do torka, 23. oktobra 2018.

Prijavnico pošljite na naslov drustvo.arhitektov.lj@siol.net

Gradivo za katalog pa na urednistvo@drustvo-dal.si

Vsa obvestila najdete TUKAJ.

Vabljeni na 18. Dane orisa v Zagrebu 13. in 14. oktobra 2018.

Več o programu TUKAJ

Vabimo vas na odprtje razstave Arhitektura= 2014-2018

ki bo v ponedeljek, 1. oktobra 2018 ob 20. uri v Galeriji Dessa.

Razstava bo odprta v sklopu dogodka Mesec prostora, ki ga vsako leto organizira Ministrstvo za okolje in prostor RS, ki razstavo tudi financira.

Posodobitev razstave Arhitektura= z izborom desetih projektov, zgrajenih med leti 2014 in 2018 skuša podati osnovne informacije o dogajanju na arhitekturnem področju, v resnici pa je še veliko več. Govori o našem odnosu do arhitekture, ki je neposredno povezan z našo zgodovinsko in regionalno tradicijo...

Državni svet Republike Slovenije in Društvo arhitektov Ljubljane v sodelovanju s Fakulteto za arhitekturo Univerze v Ljubljani vabijo na odprtje razstave Vizije so 13 - Ljubljana kot prestolnica - NEIZVEDENO - Ogledalo državotvorne arhitekture Slovenije 

Odprtje razstave v sredo, 3. oktobra 2018 ob 12. uri v stavbi parlamenta, v preddverju dvorane Državnega sveta,  Ljubljana, Šubičeva 4

Arhitektura, ki jo gradi država, je njeno ogledalo, je odsev njenih vrednot. Arhitektura državotvornih stavb predstavlja kulturo države, njeno zgodovino, odraža pa tudi vizijo prihodnosti. Ljubljana je prestolnica šele zadnjih slabih trideset let, zato skozi zgodovino na tej ravni ni dovolj razvijala svoje identitete. Mesto še danes nima razvitega značaja prestolnice z ustreznimi stavbami za državne protokole, ministrstva, upravne stavbe, fakultete, muzeje, znanstvena središča, narodno knjižnico in druge. Za nekatere od naštetih sicer že obstajajo projekti, vendar ostajajo neizvedeni.

Razstava bo na ogled do 12. oktobra 2018, vsak delovni dan med 9. in 15. uro.

SPLETNA STRAN VIZIJE SO 13

Več o razstavi TUKAJ

Spoštovani člani DAL, spoštovani kolegi in študenti arhitekture!

Vabimo vas, da sodelujete na deveti bienalni razstavi Društva arhitektov Ljubljana (DAL) Arhitektura inventura, ki bo trajala od 20. februarja do 25. marca 2019.

Vse o razstavi TUKAJ.

V sklopu letošnjega novosadskega Festivala kulture prostora, ki bo trajal od 21. do 23. septembra v Novem Sadu, bo v Kulturni stanici Eđšeg gostovala razstava Arhitektura=.

Več na http://fkp.rs/ in http://fkp.rs/sadrzaji.html

Poslednjih godina, Društvo arhitekata Novog Sada posvećeno radi na različitim formatima promocije arhitekture, tražeći produkcijske modalitete da se arhitektonske teme otvore široj kulturnoj javnosti radi uspostavljanja aktivnog i kvalitetnog dijaloga. U tim naporima je nastala i ideja o Festivalu kulture prostora, koji je prvi put organizovan u septembru 2017. godine. Festival je koncipiran kao javni, godišnji kulturni događaj, čija je osnovna svrha da uspostavi i istakne značaj arhitektonske kulture u najširem smislu, ali da istovremeno, kroz fokusirane stručne formate pokrene rešavanje konkretnih problema arhitektonske discipline na lokalnom i regionalnom nivou. Manifestacija kao takva definiše više ciljeva – otvaranje spektra dijaloga o domenima arhitekture i kulture prostora, približavanje ove teme široj kulturnoj zajednici, ali i uključivanje zajednice u procese koji se tiču arhitekture, planiranja i uređenja prostora.

V Društvu arhitektov Ljubljana (DAL) smo že večkrat opozorili na problem vizualnega onesnaženja javnega prostora, ki ga povzroča zunanje oglaševanje z jumbo plakati, reklamami na fasadah, svetlobnimi vitrinami in napisi ipd. Menimo, da smo v Sloveniji presegli točko, ko bi bilo še mogoče trditi, da so našteti oglaševalski elementi nemoteči. Z oglasi vedno bolj opustošena naravna krajina in mestni prostor ter vedno bolj ekscesni primeri reklam kažejo, da obstoječa regulativa v okviru gradbene, prostorske, avtorske, kulturno- ter naravovarstvene, prometne in druge zakonodaje ni zadostna oziroma se v praksi ne izvaja. Zato je potrebno področje zunanjega oglaševanja sistematično zakonsko opredeliti in omejiti ter poskrbeti za primeren inšpekcijski nadzor. 

V letu 2015 smo DAL in sopodpisniki na več državnih institucij naslovili javni apel, naj se do problematike opredelijo in svoje delovanje usmerijo v omejevanje oglaševanja v javnem prostoru, vendar odziva skorajda ni bilo. Zaradi nezanimanja politike za to problematiko DAL ponovno izraža podporo vsem, ki so doslej zavzeli podobna stališča. Bolj konkretno pa izražamo podporo kolegom iz Društva arhitektov Maribor, ki so nedavno javno protestirali proti hudi degradaciji mestne podobe, ki je ekscesna celo za naše razmere. Celotna, 70 metrov dolga fasada stavbe Maribox (nekdanji Kolosej), na robu starega mestnega jedra in ob prekrasnem naravnem ambientu reke Drave, je namreč že nekaj časa prekrita z oglasnim plakatom. Odkar tam oglašuje eden od diskontnih trgovcev, je reklama še toliko bolj opazna, pogled na romantično mariborsko mestno središče ter vinograde in cerkvico na Piramidi v ozadju pa je tako grotesken, da spomni na tisto staro šalo, v kateri Sovjeti prebarvajo Luno na rdeče, zviti Američani pa nanjo napišejo »Coca-Cola«. 

Pri tem in podobnih primerih postavljanja ogromnih oglasov na fasade stavb pa ne gre samo za vprašanje reda v prostoru, ampak tudi za avtorske pravice arhitektov stavb, ki imajo po obstoječi zakonodaji pravico, da se uprejo skazitvi svojih del. Žal pri uveljavljanju te pravice le redko uspejo, čeprav so prav arhitekti najboljši garant proti vsesplošni stihiji, ki neizogibno nastane, če se prenov in predelav loti vsak lastnik nepremičnine sam. 

Praksa pa kaže, da ne moremo računati na samoomejevanje oglaševalcev, njihovih naročnikov, niti zasebnih lastnikov, ki na svoje nepremičnine nameščajo reklame, saj urejena urbana in krajinska podoba in red v prostoru niso splošno prepoznani kot pomembne vrednote. V oglaševanju se navsezadnje vrtijo velike vsote denarja, zato bo, kdor ima možnost, svoje pravice izkoristil do mere, ki jo določa zakonodaja. Če bi smeli, bi reklamo postavili tudi na Aljažev stolp ali pač na Luno. Kljub temu se ne moremo strinjati s tezo, da je prostorska stihija nekakšna naravna danost svobodne tržne ureditve, saj je praktično popolna prepoved zunanjega oglaševanja možna v več zahodnih mestih in regijah, od Grenobla v Franciji, ameriških zveznih držav Aljaska, Vermont, Maine in Havaji, do brazilske metropole Sao Paulo. Pa tudi tam, kjer prepovedi niso tako striktne, ne poznajo tolikšnega kaosa, kot ga oglaševanje povzroča pri nas. Prej kot to se v toleriranju oglaševalske stihije kaže mentalni položaj neke družbe v tisti sicer stereotipni delitvi na »napredni« zahod/sever oziroma »nerazviti« vzhod/jug. Čeprav v Sloveniji dobro vemo, kje bi želeli biti, nam dejansko stanje tudi na tem področju kaže, kje realno smo. 

Žal se celo na področju varovanja kulturne dediščine, ki je vse pogosteje žrtev reklam, pogled arhitektov mnogokrat razlikuje od videnja pristojnih za varstvo kulturne dediščine. Tako smo dobili svetlobne vitrine in z oglasi prekrite fasade v Stari Ljubljani, ogromen ekran na zaščitenem betonskem obelisku na Gospodarskem razstavišču … Problem je v tem, da v večini odlokov, s katerimi so bile stavbe oziroma območja zaščitena, omejitev za oglaševanje ni, saj so bili sprejeti v času, ko to še ni bilo tako problematično. 

Vse našteto so razlogi, da regulacije zunanjega oglaševanja ne moremo preložiti na pleča posamezne institucije, ministrstva, kaj šele občine, saj si slednje z oglaševalskim denarjem polnijo notorično podhranjene proračune. To mora biti širši družbenopolitični projekt, za katerega je »med ljudstvom« že danes dovolj podpore. V DAL menimo, da je zunanje oglaševanje preveč kompleksno področje, da bi se ga dalo regulirati le znotraj posameznih občinskih prostorskih načrtov ali varovalnih odlokov, ampak bo morala omejitev priti z višje, državne inštance. Zato pozivamo novo vlado, njenega predsednika ter ministre za okolje in prostor, kulturo in gospodarstvo, vse poslance in poslanke ter politične stranke, da čim prej oblikujejo delovno telo, ki bo, tudi na podlagi tujih zgledov, pripravilo potrebne predpise za regulacijo zunanjega oglaševanja. Ob tem bo treba okrepiti tudi službo gradbene in kulturne inšpekcije, ki bo bdela nad izvajanjem te zakonodaje. 

za Društvo arhitektov Ljubljane in ZDAS

Nejc Černigoj, mag. inž. arh., član IO DAL

Z Mestno občino Maribor je Društvo arhitektov pripravilo natečaj za ureditev parka ob Pekrskem potoku.

Natečaj je objavljen na povezavah:

http://www.maribor.si/povezava.aspx?pid=16121

https://www.enarocanje.si/Obrazci/?id_obrazec=274946

Vsa vprašanja se postavljajo na portal javnih naročil, ogled območja bo v sredo, 26.9.2018, zbor pri Betnavskem gradu.

Natečaj je dvostopenjski, na prvi stopnji anonimen.

Natečaj je razpisan na pobudo civilne iniciative za Pekrski potok, ki bo sodelovala pri predstavitvah rešitev.

Vabljeni k udeležbi,

Andrej Šmid,

predsednik DAM

Vabljeni na pogovor med Mladenom Dolarjem in Andrewom Benjaminom, ki bo v sredo, 12. 9., ob 18.00 na FA (Plečnikova predavalnica) in na simpozij O oblasti v arhitekturi #2, ki bo v četrtek, 13. 9., 10.00-16.00 v MAO

Mladen Dolar in Andrew Benjamin: O moderni in postmoderni (v arhitekturi)

“Abstraction becomes the moment that divides the modern from the post-modern and with it the politically progressive from the reactionary or conservative.” (Andrew Benjamin, What is Abstraction?)

Filozofa in kolega, Mladen Dolar in Andrew Benjamin, bosta v uvodnem delu pogovora očrtala vpliv abstrakcije na moderno(st), tako v polju umetnosti kot v arhitekturi. Posvetila se bosta tudi ponavljanju in dekonstrukciji kot osrednjima odgovoroma postmoderne napram prelomu modernosti. V zaključnem delu bo govora o vplivu teh konceptov na sodoben čas, tudi z namenom razumevanja prihodnosti prostora, umetnosti in arhitekture.

Andrew Benjamin je profesor filozofije in humanističnih ved na Univerzi Kingston v Londonu in zaslužni profesor arhitekturne teorije na Tehnološki univerzi v Sydneyju. Pred tem je skoraj dvajset let predaval na AA v Londonu. Med njegovimi deli o arhitekturi, umetnosti in filozofiji, omenimo: Architectural Philosophy (Continuum, 2001), Style and Time (North Western University Press, 2006), Writing Art and Architecture (Re:press Books, 2010), Architectural Projections (RMIT Press, 2012) in Art's Philosophical Work (Rowman and Littlefield International, 2015). Trenutno sodeluje z Gerardom Reinmuthom v študijski raziskavi relacijske arhitekture.

Mladen Dolar je profesor in višji znanstveni sodelavec na Oddelku za filozofijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Njegova glavna področja raziskovanja so psihoanaliza, moderna francoska filozofija, nemški idealizem in umetnostna teorija.

Več o pogovoru na tej povezavi in TUKAJ.

****

Pogovor je obenem pred-dogodek simpozija O oblasti v arhitekturi #2, ki bo v četrtek, 13. 9., 10.00-16.00 v MAO.

Predavatelji simpozija: Andrew Benjamin, Dean Komel, Jeff Malpas, Luka Skansi, Peter Trawny

Več o simpoziju na tej povezavi in TUKAJ.

Na spletni strani http://www.pida.si/razpis je objavljen razpis za nagrado Piranesi 2018.

Vabimo vas, da svoja dela, realizirana v zadnjih dveh letih, prijavite na razpis.

Rok za oddajo predlogov je 4. 10. 2018

Letošnji slovenski selektor je arhitekt in dolgoletni direktor galerije Dessa Andrej Hrausky.

Prosimo, da obvestilo o razpisu posredujete tudi svojim kolegom.

Vabimo vas tudi na Piranske dneve arhitekture 2018. Program: http://www.pida.si/program

Dans - Društvo arhitektov Novi Sad vabi arhitekte iz širše evropske regije, da prijavijo svoja dela za predstavitev na 21. Salonu arhitekture v Novem Sadu (Srbija), ki bo potekal od 28. septembra do 5. oktobra 2018.

Salon je mednarodnega značaja. Sodelujejo lahko arhitekti iz Slovenije, Srbije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Črne gore, Makedonije, Madžarske in Romunije. V kategoriji “študentsko delo” lahko svoja dela predstavijo tudi študenti.

Udeleženci salona bodo tekmovali za nagrade v naslednjih kategorijah:

1. Arhitektura

2. Urbanizem

3. Interijer

4. Natečajni projekti

5. Študentsko delo

6. Publikacije

7. Digitalni prostor

8. Eksperimentiranje v arhitekturi

Letošnji Salon arhitekture Novi Sad nadaljuje koncept predhodnega salona iz leta 2016, z mednarodno usmerjenostjo Salona, ki prepoznava regionalno okolje in skupni kulturni prostor. Tako so v konkurenco za nagrade Salona enakopravno vabljeni udeleženci iz Slovenije, Srbije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Črne gore, Makedonije, Madžarske in Romunije. Salon arhitekture Novi Sad želi prikazati prerez arhitekturnih praks iz omenjenih regij, da bi ustvarili boljše pogoje za usporejanje aktualnega stanja lokalnih arhitekturnih scen, ki pogosto črpajo iz skupne arhitektune zapuščine. Pozicije teh scen so že daljše obdobje različne, zato je potrebno negovati mesta, ki ponujajo nadaljevanje vrednotenja in srečevanja, in prav to je Salon Arhitekture Novi Sad.

Podrobne informacije v angleškem jeziku najdete TUKAJ ali na povezavi:

http://dans.org.rs/21st-salon-of-architecture-novi-sad-call-for-submissions/  

Rok za prijavo del je PODALJŠAN do 7. septembra.

Med 28.-31. avgustom 2018 bo v Cankarjevem domu v Ljubljani potekala 15. mednarodna znanstvena Docomomo konferenca z naslovom "Metamorphosis - The Continuity of Change" ali v prevodu Metamorfoze - Kontinuiteta spremembe. Več o konferenci si lahko preberete na uradni spletni strani konference docomomo2018.si Welcome letter

Član DAL imajo 50% popust pri nakupu vstopnice.

Z naslovom članka »Oglasi so žaljivi in presegajo meje dobrega okusa« (Delo 17. maja tl.) se bo strinjal marsikateri  bralec, predvsem zaradi resničnosti njegove vsebine, ki z opisom podrobnosti nehote zadeva celotno oglaševanje. Zlasti oglaševanje na prostem, kjer javni  prostor naselij in odprto krajino med njimi vsak dan bolj zastirajo reklamne površine čedalje večjih dimenzij. Celo v vizuelnem koridorju avtocest, ki naj bi ga ščitil že davno sprejet zakon, se vsak mesec pojavi kaka nova, vso noč osvetljena plakatna tabla slonovskih mer, da onesnaževanja državnih in lokalnih cest z reklamnimi panoji vseh zvrsti niti ne omenjamo. Zaradi njih in kopice še obsežnejših, kričeče potiskanih platen, ki neredko celo po vsej višini prekrivajo mnoga, tudi zelo lepa pročelja mestnih stavb, se številnim od nas naša domovina čedalje bolj gabi, saj jo izza vsak dan večje množice odvečnih informacij komaj še vidimo.

Omenjeni članek pa odkriva neznana, še grozljivejša dejstva. Prvič, da se je obračunavanje med poslovnimi dejavniki, kakršno je bilo doslej njihova medsebojna, popolnoma zasebna zadeva, preselilo v javni prostor in se hoče v prihodnosti še razširjati. Drugič, da je predvsem od osamosvojitve naprej oglaševanje postalo močna organizacija, prava industrija, tudi s številnimi vplivnimi podjetji med svojimi naročniki. In tretjič, da je oglaševalski posel eden donosnejših in zato z vso močjo brani vsak svoj že osvojeni položaj.  

Da je oglaševanje v vsakdanjem življenju žaljivo in neokusno, se bo večini zdela enako pretirana trditev, kot če bi rekel, da te moti ena sama majcena mravljica, ko ti ob poti skozi gozd slučajno ostane na roki. Če pa bi se nanjo obesil cel grozd istih nedolžnih živalic, bi gotovo vsakdo poskočil in se jih poskusil otresti. In prav to, čedalje hujše in nepretrgano vsiljevanje doživljamo v našem javnem, kot tudi privatnem okolju, le da tega zaradi njegove postopnosti vsakdo ne sprevidi takoj - kot  tudi žaba v loncu v čedalje toplejši vodi ne občuti, da bo kmalu skuhana. Čeprav se je oglaševanje po vsem svetu že spremenilo v pravo kugo in je zunanje plakatiranje v naših malih merilih še posebej  obremenjujoče, vse to, kot kaže, večine Slovencev doslej še ne moti. Toda če se le po kratkem izletu po slovenskem delu Koroške, skozi Podjuno ali Rož, vrneš v Slovenijo, se počutiš, kot da si prišel na veliko smetišče, kjer ti na vsakem vogalu ponujajo še in še površin za kakršnokoli reklamo! 

Zato vabimo vse dosedanje in nove politične stranke, ki želijo sooblikovati našo bodočnost, da v svoje programe, kjer so bila vprašanja urejanja slovenskega prostora kot fizičnega okvira sleherne dejavnosti doslej bolj skromno zastopana, vnesejo tudi skrb za njegovo varovanje in kar najskrbnejše urejanje. Zato predlagamo, da sprejmejo naslednja izhodišča:

1. ohranjenost in urejenost krajine, harmoničen izgled zunanjega, javnega prostora naselij in kakovostno oblikovanje vseh vrst objektov so tista ogledala, ki najbolje kažejo doseženo stopnjo ekonomskega razvoja neke družbe kot tudi njeno kulturno raven, 

2. kvalitetno urejen prostor že danes pretežnemu delu prebivalstva pomeni eno od temeljnih bivanjskih vrednot, deželam z izrazitim turističnimi možnostmi, kamor Slovenija gotovo sodi, pa predstavlja tudi oprijemljivo ekonomsko kategorijo,

3. trajnostni razvoj postaja edina mogoča usmeritev: ob spodbujanju novega razvoja moramo zato dejavno varovati  naravno in kulturno dediščino, 

4. urejanje in oblikovanje prostora  ter objektov v njem - skupaj z literaturo, glasbo in drugimi umetnostmi -  ustvarja temeljne plasti zgodovinskega spomina neke družbe, kvalitetno oblikovanje celotnega bivalnega okolja je namreč eden od najbistvenejših delov  narodove kulture,

5. zato morata biti ekološka in likovna kakovost  naravnega in grajenega okolja ključni težišči javnega interesa.

Prvi korak k udejanjenju teh načel  naj bo ustanovitev medministrskega telesa za prostor: za načrtovanje in usklajevanje zelo nasprotujočih si zahtev za njegovo uporabo, predvsem pa za enoten nadzor nad vsemi dogajanji v njem.

Drugi: ponovno uvesti »regionalno planiranje«: torej si kot celotna vlada prizadevati, da se 212 slovenskih občin poveže v regije ali pokrajine. Ne le zato, da bi del občinskih služb združili v manjše število učinkovitejših servisov na ravni pokrajin, temveč predvsem, da bo po več občin usklajeno urejalo svoj skupni in torej večji življenski prostor.

Tretji,  zavzeti se za ureditev voda: od varovanja slehernega vodnega vira, sprotnega urejanja in vzdrževanja hudournikov, do sonaravnega urejanja vseh 20.000 km slovenskih rek in potokov, s čim manj gradbeno-tehničnih protipoplavnih zaščit in čim več učinkovitih namakalnih sistemov.

Bodočega predsednika vlade pa čaka naloga, ki jo lahko reši samo on, saj bo edini imel v rokah toliko moči, da jo bo lahko tudi uresničil: Slovenijo z zakonom očistiti oglasnih tabel:  teh imamo na prebivalca Slovenije že vsaj deset let osemkrat (!) več, kot v Združenih državah?!  Predsednik, ki bo zmogel toliko poguma, da bo začel vojno proti tej ekonomsko-vizuelni kugi  in toliko vztrajnosti, da bo v dolgih in težkih borbah tudi zmagal, se bo globlje zapisal v narodovo knjigo spomina, kot so se v preteklem letu slovenski košarkarji!  Naj  mu bo v oporo podatek, da ne bo prvi. Ameriške (!) zvezne države Aljaska, Vermont, Maine in Havaji pa tudi nekaj evropskih mest, n.pr. Grenoble so to že storili. 

Črnuče, 20.5.2018    Janez Lajovic, arhitekt M.A.

Članek je bil objavljen v časopisu DELO, 24. maja 2018 

V Društvu arhitektov Ljubljane smo Zbornico za arhitekturo in prostor Slovenije zaprosili za pojasnila v zvezi z natečajem za vrtec v občini Kočevje. Objavljamo pismo DAL in odgovor ZAPS.

PISMO DAL Z 10. APRILA 2018

Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije (ZAPS)

Vegova ulica 8

1000 Ljubljana

Ljubljana, 10. 04. 2018

Tek. št.:  40/2018

Spoštovani.

Naše veselje ob razpisu »Projektnega, enostopenjskega natečaja za izbiro strokovno najprimernejše rešitve za izgradnjo 16 oddelčnega vrtca v Občini Kočevje«, se je ob pregledu natečajnega gradiva prevesilo v začudenje. Kako lahko ZAPS sodeluje pri razpisu natečaja s pogoji, ki jih beremo v dokumentaciji. Morda smo pri prebiranju natečajnih pogojev kaj napačno tolmačili ali razumeli, zato vas prosimo za naslednje obrazložitve:

1. Razpisan je natečaj za 16 oddelčni vrtec. Veljavni in obvezni Pravilnik o normativih in minimalnih pogojih za prostor in opremo vrtca v 12. členu določa, da zmogljivost nove stavbe ne sme biti večja od šestih oddelkov. Hkrati dopušča tudi večjo zmogljivost stavbe, pod pogoji, da je mogoče zagotoviti min. 15 m2 igrišča za otroka. Možnost izjeme naročnik, ob asistenci ZAPS, s pridom izkoristi, število oddelkov poveča za več kot dva in pol krat. 

Omejitev števila oddelkov v pravilniku ni naključna, sledi domačim in mednarodnim izkušnjam na področju gradnje vrtcev, ki med drugim govorijo o varovanju otrok v domačem okolišu (spoznavanje značilnosti kraja na sprehodih, orientacija, enostavnejši dostop do vrtca za starše in stare starše, stiki otrok z domačini …), zagotavljanju optimalne varnosti otrok, če je le mogoče v pritličnih stavbah  (požar, naravne nesreče) in podobno. Skratka vrtci naj ne bi bili, kot se je nekoč slikovito izrazila kolegica na Ministrstvu za šolstvo, valilnice otrok, temveč vse kaj drugega. Zakaj ZAPS pristaja na naloge, ki že v štartu ne sledijo pravilniku (oziroma izkoriščajo »luknje v njem) in odstopajo od priporočil stroke (kurikulum za vrtce)?

2. V poglavju Predmet projektnega natečaja piše, da bodo podeljene do tri enakovredne prve nagrade, investitor pa bo pristopil k pogajanjem z vsemi prvonagrajenci (ker gre za »javno – zasebno« partnerstvo, sklepamo, da bo to zasebnik). V natečajnem pravilniku so jasno določene pristojnosti ocenjevalne komisije (izbira strokovno najustreznejše rešitve), to je izbira najboljše rešitve po kriterijih, ki zajemajo vse vidike načrtovanja, tudi ekonomiko. Zakaj dopustiti, da namesto komisije rešitev za izvedbo izbere nekdo drug? S tem se po nepotrebnem odpira možnost manipuliranja s projektanti. Zakaj ZAPS pristaja na pogoje, ki jih pravilnik ne predvideva? Zakonodaja javnemu naročniku pri tako veliki investiciji zapoveduje projektni natečaj, javno zasebno partnerstvo ne more biti izgovor, naročnik je jasno zapisan: Občina Kočevje.

3. Ocenjujemo, da je investicijska vrednost gradnje vrtca s 16 oddelki (2400 m2) približno 4.000.000 EUR ali več (manj gotovo ne). V 33., 34. in nadaljnjih členih Pravilnik o javnih natečajih (pozor: gre za pravno obvezujoč dokument in ne kakšno interno gradivo društev ali zbornice) določa, da znašajo stroški v primeru projektnega natečaja natečaja do 3% investicije. Ker je za vrtec predviden nagradni sklad 19.800 EUR, sklepamo, da bo izvedba natečaja stala 39.600 EUR ali manj (34. člen pravilnika: »nagradni sklad, katerega denarna sredstva lahko obsegajo najmanj 50% skupnih stroškov določene vrste javnega natečaja« …). Torej bo izveden javni natečaj za, ocenjujemo, manj kot 1% investicijske vrednosti. Kako se bo to izšlo? Z ukinitvijo odškodnin (spet iskanje »lukenj« v Pravilniku, ki v 37. členu dejansko dopušča, da se za odškodnine odloči naročnik javnega natečaja, kljub temu, da so le-te za nenagrajene projekte omenjane skozi ves pravilnik) se seveda nekaj privarčuje. Vendar: je to prav? Menimo, da bi ZAPS moral storiti vse, da njeni člani za sodelovanje pri natečajih dobijo odškodnino, ki jim pokrije vsaj del materialnih stroškov, saj se s tem širi možnost sodelovanja mladim in manj uveljavljenim arhitektom.

Spoštovani, kot smo že napisali, dopuščamo, da se motimo in smo ob prebiranju natečajnega gradiva nekatere stvari napačno razumeli. Vljudno vas prosimo za pojasnila do 17. 4. 2018.

Lep pozdrav,

za IO DAL Jurij Kobe, predsednik

ODGOVOR ZAPS S 1. JUNIJA - NA POVEZAVI DESNO

Vljudno vabljeni na dvodnevni dogodek

Kolektivno bivanje: nove iniciative (Slovenija, Avstrija, Nemčija, Francija, Italija), 

ki bo 21. in 22. junija 2018 na Fakulteti za arhitekturo Ljubljana, Mestnem muzeju Ljubljana (MGLM) ter v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje (MAO Ljubljana). 

Projekt Kolektivno bivanje: nove iniciative bo obsegal predstavitve, opredelitve pojmov ter razširjanje znanj o kolektivnem bivanju, urbani solidarnostnih praksah ter sodelovanju v soseskah nekoč in danes, pa tudi naprednih trajnostnih bivanjskih praksah in modelih. 

Danes so številne stanovanjske gradnje iz 20. stoletja degradirane in zanemarjene, dostop do bivalnega okolja pa je danes prej privilegij kot osnovna človekova pravica. V pričujočih razmerah se postavljajo naslednja vprašanja: 

Kako danes misliti kolektivno gradnjo in bivanje?

Kako združiti izkušnje iz preteklosti s sodobnimi?

Kako razviti nove modele bivanja, ki bodo temeljili na solidarnosti in dostopni ceni trajnostne stanovanjske gradnje za vse?

Program: http://www.kudc3.net/sl/collective-housing-new-initiatives/ 

Letni koncert pevskega zbora arhitektov Slovenije - ARHIVOX

Mešani pevski zbor arhitektov Slovenije vabi na letni koncert, ki bo v torek, 19. junija 2018 ob 19:00 v Rdeči dvorani Mestne hiše na Mestnem trgu v Ljubljani.

Fakulteta za arhitekturo Univerze v Ljubljani vabi na otvoritev tradicionalne razstave študentskih del ob zaključku študijskega leta 2018

"Kaj pa arhitektura?"

v četrtek, 7. junija 2018 ob 18.00 na Zoisovo cesto 12 v Ljubljani.

Odprl se je beneški Arhitekturni bienale 2018. Bienale z naslovom Freespace - Svobodni prostor - kurirata irski arhitektki Yvonne Farrell in Shelley McNamara. Bienale je na ogled do 25. novembra 2018.

Na glavnem - kuriranem delu razstave se predstavlja tudi slovenska arhitektka Maruša Zorec s svojim birojem Arrea.

Iz kataloga: 

Slovenski biro [Arrea] je poznan po večkrat nagrajenih prenovah, pri katerih  preoblikovanje odnosa do svetlobe in neprekinjenost  prehoda med notranjostjo in zunanjostjo prinašata presenetljive in kakovostne prostorske rešitve. Edinstvenost arhitekturne dediščine ohranijo in obogatijo s sodobnim pristopom.

"Arhitektura je odgovor na specifično situacijo. Ne ustvarjamo nečesa, kar je zunaj nas, ampak ustvarjamo skozi sebe, skozi lastni pogled in skozi lastna občutja. Iščemo le način, kako to materializirati."

 V sredo, 13. junija, ob 17. uri vabimo v atrij Plečnikove hiše v Ljubljani na pogovor o temah, ki jih odpira knjižica ODSTIRANJA.

Izšla je ob letošnji razstavi na beneškem arhitekturenm bienalu na temo FREESPACE, kjer na povabilo kuratork Yvonne Farell in Shelly McNamara predstavljamo svoje delo.

Pogovor bosta vodila Maja Vardjan in Jeff Bickert.

Lepo vabljeni!

Maruša Zorec, Klara Bohinc, Tadej Bolta, Matjaž Bolčina, Mark Koritnik in arrea arhitekti.

Vurnikovi dnevi  vsako leto obeležujejo spomin na radovljiškega rojaka arhitekta Ivana Vurnika, ki se je rodil 1. junija 1884 v Radovljici, kjer je preživel del svojega življenja in umrl leta 1971. Dogodki v okviru praznika Krajevne skupnosti Radovljica, ki so obeležili 134. obletnico rojstva arhitekta Ivana Vurnika, so potekali od 1. do 30. junija 2018.

Vabljeni na dogodke v okviru Vurnikovih dni 2018, ki smo jih za vas v sodelovanju s KS Radovljica pripravili že petič.

Med 1. in 30. junijem se bodo zvrstili mnogi zanimivi dogodki v Radovljici, Ljubljani in Mariboru. Med drugimi še posebej toplo vabimo na naslednje dogodke:

- v petek, 1. junija 2018, ob 19. uri, Galerija Šivčeva hiša
Otvoritev razstave FABIANIJEVA, PLEČNIKOVA IN VURNIKOVA SOBA V HOTELU UNION

- v petek, 1. junija 2018, ob 20. uri, Baročna dvorana Radovljiške graščine

PRIREDITEV OB SLAVNOSTNI PODELITVI VURNIKOVE ŠTUDENTSKE NAGRADE

- v soboto, 9. junija 2018, ob 7. uri

VURNIKOVA POT 2018, za katero pričnemo prijave sprejemati z 28. majem.

Natančen urnik dogodkov TUKAJ.

Napovedi dogodkov spremljaje na Facebooku in na spletni strani, kjer bodo objavljeni vsi dogodki s pripadajočimi dodatnimi informacijami.

DaNS - Društvo arhitekatov Novega Sada je, v sodelovanju z Fundacijo "Novi Sad 2021", objavilo drugi urbanistično-arhitekturni natečaj iz cikla "Nova mesta". Aktualni natečaj se nanaša na ureditev 4 manjših javnih prostorov v Novem Sadu, v navezavi s pripravami mesta Novi Sad za naslov Evropske prestolnice kulture 2021.

Prijavijo se lahko strokovnjaki in fizične osebe (arhitekti, urbanisti, krajinski arhitekti in študenti teh strokovnih smeri). Rok za oddajo projektov je 01. julij 2018.

Natečajna dokumentacija za javno naročilo urbanistično-arhitekturne rešitve je dostopna na straneh društva DaNS in straneh Evropske prestolnice kulture 2012.

http://novisad2021.rs/nova-mesta-konkurs-za-dizajn-malih-javnih-prostora-u-novom-sadu-2/?jez=lat

http://dans.org.rs/nova-mesta-konkurs-za-dizajn-malih-javnih-prostora-u-novom-sadu/

Predava: dr. Juhani Pallasmaa, arhitekt, zaslužni profesor, avtor in publicist, SAFA, častni član FAIA, član FRIBA

Ponedeljek, 21. maja ob 20.00 uri v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani.

Umetniške in arhitekturne teorije, izobraževalni sistemi in prakse obravnavajo umetnost in arhitekturo z vidika formalnih, vizualno estetiziranih materialnih objektov in prostorov. Vendar je že leta 1934 John Dewey izpostavil, da je umetnost utemeljena v človeški izkušnji in ne v fizičnem objektu. Fenomenološki vidik premešča poudarek na izkušnjo ter kompleksne interakcije med zaznavanjem, spominom, domišljijo, čustvi in identifikacijo. Obenem se žarišče zanimanja preusmerja od oblike in geometrije k nematerialnim »kvazistvarem«, kot so vzdušje ali atmosfera, občutenje, sozvočje in uglašenost. Poudarek na izkušnji postavlja pod vprašaj tudi hegemonijo fokusiranega videnja ter izpostavlja osrednji pomen vseusmerjenih čutov. Doživljanje sveta in arhitekture je v osnovi taktilno, telesno in eksistencialno. Naš najpomembnejši arhitekturni čut se hitro lahko izkaže za eksistencialni čut biti. 

Juhani Pallasmaa je avtor več kot petdesetih knjig o večsenzoričnih ter bivanjskih razsežnostih izkušnje umetnosti in arhitekture. Deloval je kot rektor helsinškega Inštituta za oblikovanje, dekan Fakultete za arhitekturo pri Univerzi za tehnologijo v Helsinkih ter direktor helsinškega Muzeja finske arhitekture. Je gostujoči profesor na več severnoameriških univerzah ter predava in vodi delavnice na številnih univerzah po Evropi, Severni, Srednji in Južni Ameriki, Afriki, Aziji in Avstraliji. Doma in na tujem je prejemnik številnih nagrad in priznanj za svoje arhitekturne dosežke in književna dela.

Juhani Pallasmaa: Utelešena podoba

Juhani Pallasmaa je ena osrednjih osebnosti arhitekturne in umetnostne teorije in filozofije v svetu, čeprav sam trdi, da ni ne filozof ne pravi teoretik, temveč esejist, saj ga zanima predvsem poetična dimenzija umetnosti in arhitekture, njegovo pisanje pa je bliže literarni ekspresiji kot znanstvenim razlagam. Vsekakor je povsem samosvoj mislec in kritik sodobne ustvarjalnosti na najrazličnejših področjih umetnosti. Njegovo raziskovanje in kritični premislek sega preko meja tradicionalne arhitekturne teorije in se širi na druge umetniške zvrsti, predvsem na področje slikarstva, literature, poezije in filma, posega pa tudi v območje filozofije, antropologije, psihologije, v zadnjem času pa tudi na področja nevro znanosti. Prav zaradi širine miselnega horizonta, ki odlikuje teoretsko delo Juhanija Pallasme, je verjetno danes med njegovimi bralci več likovnih umetnikov, literatov, pesnikov, cineastov, kritikov in teoretikov sodobne umetnosti kot arhitektov.

Pri nas Pallasmo poznamo predvsem po dveh knjigah, ki sta bili prevedeni v slovenski jezik, Oči kože (Studia humanitatis, 2007) in Misleča roka (Studia humanitatis, 2012). Če prva opozarja, da svojega okolja ne doživljamo le vizualno, temveč s celim telesom, kot veččutno doživetje, nas druga opominja, da je ustvarjalnost tako na področju obrti, kot umetnosti vezana na enotnost duha in telesa. Če se prva nanaša na dojemanje in doživljanje prostora, se potemtakem druga ukvarja z vprašanji ustvarjalnega procesa. Če prvo lahko razumemo kot kritiko tim. 'družbe spektakla', ki je podlegla hegemoniji vidnega,  je druga kritika družbe digitalne dobe, ko postaja virtualno bolj resnično od resničnosti.

Zadnja knjiga trilogije, z naslovom Utelešena podoba, je namenjena raziskavi o kulturi in naravi umetniških podob in domišljije. V času poplave nasilnih komercialnih, spektakularnih, ikoničnih, pa tudi virtualnih podob, moramo, kot pravi avtor, »braniti osrednjo vlogo poetične in utelešene podobe pri vsaki umetniški izkušnji«. Pallasmaa ugotavlja, da moč velikih umetniških del izvira iz človekovega eksistencialnega izkustva. Umetniška dela doživljamo s pomočjo poetičnih podob, ki združujejo različne vidike in razsežnosti doživetij v enkratno, ponotranjeno in s spominom obogateno entiteto. Takšne podobe imajo svoje življenje in svojo realnost in nastajajo s pomočjo nepričakovanih miselnih asociacij, ne pa s pomočjo racionalne in vzročne logike. Podobe običajno razumemo kot vidne slike, vendar so poetične podobe veččutne in doživljamo jih na čustven in utelešen način.

Skratka, v vseh treh delih gre za raziskavo o odnosu med razumom in domišljijo, med racionalnim in poetičnim, med teorijo in ustvarjanjem, da bi ponovno premislili vlogo umetnosti in arhitekture v sodobnem svetu. Celotno trilogijo, ki predstavlja miselna in vrednostna izhodišča izjemno obsežnega Pallasmovega arhitekturnega, teoretskega in pedagoškega opusa, lahko razumemo kot svojevrsten poklon spoznanju, da so prava umetniška dela »eksistencialne metafore v katerih se zrcali ves svet«.

prof. dr. Aleš Vodopivec, univ. dipl. inž. arh.

ob predstavitvi knjige Utelešena podoba, Studia Humanitatis, 2017

Vabljeni na predavanje prof. Roberta McCarterja, enega najpomembnejših svetovnih raziskovalcev in piscev s področja arhitekture 20. stoletja:


prof. Robert McCarter

Louis I. Kahn:  The Eternal and the Circumstantial

v ponedeljek, 21. 5. 2018 ob 12.00 v Plečnikovi predavalnici na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani.

Robert McCarter je eden najpomembnejših svetovnih raziskovalcev in avtorjev del s področja arhitekture in arhitektov 20. stoletja. Deluje kot arhitekt in profesor na Univerzi Washington v St. Louisu, ZDA. Kot predavatelj je med drugim poučeval na Univerzi Florida, katero je kot dekan vodil med letoma 1991 in 2001, in na Univerzi Columbia v New Yorku. Je avtor številnih mednarodno prepoznavnih del, med katerimi najdemo monografije večine pomembnejših arhitektov 20. stoletja: Carlo Scarpa (2013); Alvar Aalto (2014); Understanding Architecture, v soavtorstvu z Juhanijem Pallasmo (2012); Louis I Kahn (2005); On and By Frank Lloyd Wright: A Primer of Architectural Principles (2005); Frank Lloyd Wright (1997); Unity Temple (1997); Fallingwater (1994); Autobiographical References (2012); Frank Lloyd Wright: Critical Lives (2006); William Morgan: Selected and Current Work (2002).

Luka Novak

Javni prevoz kot urbano nezavedno

Sociološki, urbanistični, filozofski in ekonomski vidiki javnega prevoza

Luka Novak se bo v predavanju lotil analize javnega prevoza in njegovega vpliva na različne plati človekovega delovanja. Skozi pojem psihogeografije bo predstavil sociološke in psihološke posledice različnih tipov javnega prevoza, ki sledijo posegom velikih urbanistov, kot sta baron Haussmann in Robert Moses. Skozi primerjavo metrojev Pariza, New Yorka in Tokia bo s pomočjo strukturalizma in lingvistike pokazal, kako javni prevoz deluje kot urbana govorica, naše poti skozi njega pa predstavljajo individualne urbane izreke. Vsa ta večplatnost javnega prevoza nudi podstat za ekonomski razvoj mest, ki so s pomočjo hitrega in demokratičnega železniškega prevoza postale dinamične in tehnološko napredne metropole.

Predavanje temelji na knjigi Luke Novaka Podzemna železnica kot urbano nezavedno, ki je izšla tudi v francoščini in je doživela prodoren odmev v francoskih medijih.

Vabljeni v torek, 8. maja, ob 17.00 v Fabianijevi predavalnici Fakultete za arhitekturo UL na dogodek Stanko Kristl in Ljubljanska šola za arhitekturo, ki bo skozi serijo predstavitev in okroglo mizo obravnaval pomen Ravnikarjeve šole, Kristlovo vlogo profesorja ter njegov teoretični in praktični pristop k izobraževanju in raziskovanju na ljubljanski šoli za arhitekturo ter na Oddelku za krajinsko arhitekturo Biotehniške fakultete v Ljubljani.  Sodelovali bodo Stanko Kristl, Aljoša Dekleva, Gregor Košak, Ana Kučan, Aleš Vodopivec in kustosi razstave Stanko Kristl, arhitekt. Humanost in prostor Tadej Glažar, Tina Gregorič in Maja Vardjan.

Dogodek je nastal v partnerstvu med Fakulteto za arhitekturo v Ljubljani in Muzeja za arhitekturo in oblikovanje in je del spremljevalnega programa razstave Stanko Kristl, arhitekt. Humanost in prostor, ki je do 30. septembra odprta v MAO. 

Več na mao.si in na FB dogodku.

Vabimo vas na slovesno podelitev Plečnikovih odličij za leto 2018, v ponedeljek, 23. aprila ob 12. uri v slavnostni dvorani Narodne galerije v Ljubljani, Cankarjeva 20

Prav tako vas vabimo na odprtje razstave del Plečnikovih nagrajencev, ki bo ob 14. uri v galeriji DESSA, Židovska steza 4.

Plečnikova odličja so osrednje javno in najvišje strokovno priznanje slovenskim avtorjem za vrhunske stvaritve, nastale v zadnjih petih koledarskih letih v Sloveniji ali tujini, na področju arhitekture, urbanizma, krajinske arhitekture ali notranje opreme. Podeljujejo se od leta 1973, ko je bil ob 100 obletnici rojstva velikega slovenskega arhitekta Jožeta Plečnika na pobudo delovnega kolektiva Ambient iz Ljubljane, za vsakoletno podelitev teh odličij ustanovljen Sklad arhitekta Jožeta Plečnika. Sklad danes deluje v okviru Društva arhitektov Ljubljane. Nagrado skupaj podeljujejo arhitekturna stroka, Mestna občina Ljubljana (MOL) in Republika Slovenija.

Vabljeni!

Podelitev Plečnikovih odličij so omogočili člani in donatorji Sklada arhitekta Jožeta Plečnika:

Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije

Ministrstvo za okolje in prostor Republike Slovenije

Mestna občina Ljubljana 

MOL bo v naslednjem obdobju v javno-zasebnem partnerstvu skupaj s podjetjem PETROL protipotresno in energetsko sanirala šole arhitekta Emila Navinška v Ljubljani.

Gre za zelo pomemben projekt, ki zadeva izjemno ljubjansko stavbno in kulturno dediščino. Zveza društev arhitektov Slovenije (ZDAS), Društvo arhitektov Ljubljana (DAL) in galerija Dessa si že vrsto let prizadevajo, da bi celoten opus Navinškovih šolskih stavb spomeniško zaščitili, saj so s svojo brezkoridorno zasnovo primer inovativne slovenske arhitekture. Leta 2016 smo zato v galeriji Dessa skupaj z doc. Mitjem Zorcem in njegovimi študenti FA UL ter ob sodelovanju ZVKDS in ob podpori ministrice in kolegic z Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport RS (MIZŠ) pripravili razstavo En sam velik, svetel, uporaben prostor: 14 šol Emila Navinška v Ljubljani. 

Razstava je bila strokovno in medijsko zelo odmevna. Leta 2016 so študenti za projekt Navinšek – za razstavo in strokovne analize – prejeli študentsko Plečnikovo odličje. Istega leta je razstava gostovala tudi na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport RS ter nato še na trinajstih Navinškovih šolah v Ljubljani. Na podlagi razstave se je oblikoval tudi raziskovalni projekt CRP 2016 Analiza na področju arhitekture javnih vrtcev in šol v Sloveniji – evidentiranje, vrednotenje in varovanje primerov kakovostne arhitekturne prakse, ki ga je razpisalo MIZŠ, in pri katerem sodeluje tudi MOL OPVI.

Prav tako je na podlagi razstave pravkar izšla strokovna revija AB št. 213-214, posvečena Navinškovim šolam in vsebini razstave v Dessi. V reviji so med drugim predstavljene konservatorske usmeritve za obnovo šol Emila Navinška, ki jih je pripravil ZVKDS.

Glede na to, da gre za pomembno stavbo dediščino Ljubljane, predlagamo, da bi MOL v projektno nalogo prenove Navinškovih šol dodal smernice, analize in navodila (morda kar zadnjo številko revije AB), z navodilom projektantom, ki bodo izdelali projektno dokumentacijo prenove posamezne Navinškove šole, da morajo smernice upoštevati. 

Namreč, v primeru brezkoridornih šol Emila Navinška gre za izstopajoč primer sistemskega načrtovanja in uporabe sistemskih projektnih rešitev. Zato predlagamo, da se tudi k prenovi teh objektov pristopi sistemsko, z usklajenimi izhodišči za projektiranje, pri ključnih elementih zasnove (npr. stavbno pohištvo, fasade, oblikovanje osrednjih prostorov in stopnišč ipd.) pa tudi z usklajenimi projektnimi rešitvami.

Prav tako predlagamo, da se na MOL takoj ustanovi strokovna komisija arhitektov (predsednik komisije podžupan prof. Janez Koželj + 2 člana arhitekta-poznavalca Navinškovih del + Tatjana Adamič, ZVKDS, ki je pripravila smernice + gradbenik-strokovnjak s FGG ali ZAG), ki bi v fazi IDZ/IDP in PZI pregledala projekte sanacije Navinškovih šol, podala pripombe in komentarje, revidirala tako v arhitekturnem kot konstrukcijskem smislu (poudarek na protipotresni sanaciji) ter jih na koncu, preden lahko gredo v izvedbo, potrdila.

Menimo, da je prenova Navinškovih šol priložnost, s katero bi lahko MOL vzpostavila vzoren slovenski model oz. pristop, kako se kakovostno in celovito ter zato tudi najbolj trajnostno in ekonomično lotiti prenove pomembne stavbne dediščine.

Spoštovani g. podžupan, v primeru dodatnih pojasnil naše pobude smo vam na voljo. 

Lep pozdrav,

Maja Ivanič, predsednica Zveze društev arhitektov Slovenije, galerija DESSA

Jurij Kobe, predsednik DAL

Jernej Hudolin, ZVKDS

dr. Matej Blenkuš, dekan Fakultete za arhitekturo UL

Aleš Prijon, predsednik Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije 

mag. Črtomir Remec, predsednik Inženirske zbornice Slovenije

Povezave na:

_ razstavo:  http://www.dessa.si/index.php?nav=101&sel_id=3450&jezik=SL

_ mini katalog: http://www.dessa.si/pdf/dessa_navinsek_zlozenka_03.pdf

_ navodila in smernice za protipotresno in energetsko prenovo: http://www.dessa.si/pdf/dessa_navinsek_besedila.pdf

Vabljeni na festival odprte Hiše 2018, ki bo potekal po vsej Sloveniji med 13. in 15. aprilom.

Program dogodka in rezervacije ogledov na http://www.odprtehiseslovenije.org/festival/

Kipar in arhitekt – dva velika umetnika svojega časa in velika prijatelja. Ivan Meštrović (1883-1962) je bil najpomembnejši hrvaški kipar, Jože Plečnik (1872-1957) pa velja za najpomembnejšega slovenskega arhitekta. Živela sta v istem obdobju, oba sta izhajala iz skromnih razmer bivše monarhije, študirala na akademiji upodabljajočih umetnosti na Dunaju in bila člana umetniškega združenja Secesija. Zelo hitro sta dokazala svoj talent in bila cenjena v domovini in tujini. Osebno sta se poznala, se medsebojno cenila, sodelovala in prijateljevala. Zato ni odveč, da o njunem odnosu zvemo kaj več.  

Predavanje Andreja Hrauskyja v sredo, 28. marca ob 19. uri v Cankarjevem domu, konferenčni prostori M 3-4.

Irena Majcen, ministrica za okolje in prostor 

mag. Črtomir Remec, predsednik Inženirske zbornice Slovenije 

Aleš Prijon, predsednik Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije 

Vabljeni na javno predavanje gostjočega profesorja Toma Avermaete, TU Delft, Nizozemska,  z naslovom

Constructing the Commons: A New Approach of the Architecture of the City.

Predavanje bo v torek, 13. marca ob 18. uri v Plečnikovi predavalnici na Fakulteti za arhiteturo. 

Predavanje je del študentske delavnice.

VEČ O PREDAVANJU

Prijave na evropsko nagrado za urbani javni prostor potekajo od 15. januarja do 21. februarja 2018.

Več in nagradi in prijavah

Razstava DOS, Cankarjev dom, 15. 2.—15. 3. 2018

Bienalna razstava Društva oblikovalcev Slovenije predstavlja izbor vidnih sporočil s področja produktnega in unikatnega oblikovanja. Prikaz nastalih del članov kaže tako dvoletni prerez delovanja društva kot tudi položaj v širšem kontekstu slovenskega oblikovanja. V tem času se je društvu priključilo več novih članov, predvsem ustvarjalcev na področju unikatnega oblikovanja. Vsak avtor je prikazan z delom, ki se najbolj dotika območja med vizijo in realnostjo v oblikovanju.

Izpostavljeni so tako nekateri na novo zasnovani izdelki notranje opreme, celostne vizualne rešitve za različne blagovne znamke, plakati za gledališča v manjših serijah ali izdelki unikatnega oblikovanja. Širši koncept razstave je zasnovan kot vmesno polje med oblikovalsko vizijo in njeno realnostjo, ki jih kot posamezniki ali kot stroka doživljamo v današnjem prostoru in času – med posameznikom in oblikovalsko politiko, ali drugače, nekje na razpotju med vizijo in realnostjo.

Talno dvodimenzionalno postavitev razstave, ki publiko nagovarja s slikami in tudi s slogani oblikovalcev, zaključuje poudarjen prostorski element (kubus ali »mind box«).

Ta je neločljiv in odločilen del razstave, v njem se predvaja film, ki prikazuje diskrepanco med vizijo in realnostjo na področju pojmovanja in rabe oblikovanja.

Film pojasnjuje stanje v družbi in posredno utemelji izzivalen koncept postavitve razstave.

VIZIJA & REALNOST

Avtor: Franci Kek

Resno so O … oblikovanju povedali:

dr. Danilo Türk

dr. Romana Tomc

Seku Conde

Ljudmila Novak

dr. Žiga Turk

Jan Škoberne

Marjan Šarec

Majda Širca

Jani Muhič

Sašo Hribar

Neresno je Jože Punkatou prikazal realno stanje:

- kdaj bo pa nas kdo kaj vprašal

- oblikovanje, to je samo zato, da bo nekdo dobro zaslužil

- od oblikovalcev je prav, da je le oblikovalec kovin

- pa za žledolom, pa za poplave, a zdaj bomo pa še za oblikovanje dajali

- saj ne veš koliko to stane, to je samo zato, da eden vmes denar pokasira

- vrata so za to, da se zaprejo; mislim, da sem bil dovolj jasen

Vodja projekta: dr. Petra Bole

Zasnova koncepta: Danijela Grgić, Mateja Panter, dr. Petra Bole

Projektna skupina: Danijela Grgić, Mateja Panter, Nataša Vuga, Jožica Curk, Nataša Šušteršič Plotajs, Jurij Dobrila

Avtorica scenografije: Mateja Panter

Avtorica celostne vizualne podobe in kataloga ob razstavi: Nataša Vuga

Oblikovanje logotipa: Nataša Šušteršič Plotajs

Avtor filma Vizija & Realnost: Franci Kek

V počastitev slovenskega kulturnega praznika, 8. februarja 2018 ob 18h, vabi Hiša EU, Dunajska cesta 22, Ljubljana, na predstavitev zasnove in prenove Hiše EU arhitekta, akademika in Prešernovega nagrajenca Milana Miheliča. Prenovo je zasnoval studio Krog.

Na predstavitvi bodo sodelovali akademik prof. dr. Stane Bernik, mag. Gojko Zupan, arhitekt Andrej Mlakar in dr. Nataša Koselj. 

Dogodek soorganizirata Hiša EU in Docomomo Slovenija.

SKLAD ARHITEKTA JOŽETA PLEČNIKA

razpisuje

Plečnikovo nagrado za leto 2018  - osrednje javno priznanje slovenskemu avtorju za vrhunsko stvaritev na področju arhitekture, urbanizma, krajinske arhitekture ali notranje opreme, nastalo v zadnjih petih koledarskih letih v Sloveniji ali v tujini.

Sklad poleg nagrade razpisuje tudi Plečnikovo medaljo za aktualno realizacijo  ali  delo na navedenih področjih ter za pomembno delo s področja arhitekturne teorije in kritike ter strokovne publicistike oziroma na splošno za prispevek k bogatitvi arhitekturne kulture.

Sklad posebej razpisuje še priznanje za izvajalski dosežek in študentsko priznanje.

Kandidate za nagrado, medaljo in priznanje lahko predlagajo podjetja, strokovna društva, člani žirije, avtorji sami in vsi državljani Slovenije.

Kandidata za študentsko priznanje predlaga mentor ali fakulteta .

Predloge, ki naj bodo dokumentirani tudi s slikovnim  materialom, največ v velikosti A3, pošljite do 15. februarja 2018 na naslov: Društvo arhitektov Ljubljane, Sklad arhitekta Plečnika, 1000 Ljubljana, Karlovška 3/I. in info@drustvo-dal.si

Navodila za pripravo predlogov so objavljena na www.drustvo-dal.si/plecnikova_odlicja_2018 

Razpisu je treba priložiti izjavo o avtorstvu predlaganega dela.

Plečnikova odličja za leto 2018 bo izbrala žirija, ki jo bo imenovala Skupščina sklada.

Sklad arhitekta Jožeta Plečnika

Vabljeni na predavanje Charlie Haileya in Donovana Wylieja z naslovom Slab City: Dispatches from the Last Free Place.

Fakulteta za arhitekturo Plečnikova predavalnica, 5. februarja ob 19. uri.

VEČ

V polpreteklem obdobju intenzivne natečajne aktivnosti je na površje splavalo nekaj nevralgičnih točk, kot so: udeležba avtorjev v prednatečajnih aktivnostih, ustrezen način prenosa materialnih avtorskih pravic od natečaja do izvedbe objekta in razsežnosti avtorskih pravic pri prostorskem načrtovanju, zlasti OPPN. Ker se nevralgične točke pojavljajo na stičiščih različnih pravnih sistemov, in sicer: avtorstvo, javno naročanje ter prostorska in gradbena zakonodaja, se je izkazala potreba po oblikovanju stališča v zvezi s to problematiko. Skupaj z osnutkom stališča smo pripravili še predavanje, na katerem bomo v prvem delu predstavili teoretične in pravne osnove avtorstva, v drugem konkretne vsebinske rešitve in osnutek stališč, v tretjem bomo obravnavali konkretne primere iz prakse. Vprašanja za tretji sklop lahko pošljete na e_naslov natecaji@zaps.si z navedbo zadeve: Avtorstvo - vprašanje.

Predavanje bo v Plečnikovi predavalnici na Fakulteti za arhitekturo v sredo, 24. 1. 2018, od 16:00 - 19:00.

Predavala bosta odvetnica Mojca Starec (Odvetniška družba Čeč - Gruden in Starec o.p. d.o.o.) in Branko Oman, univ.dipl.iur., prokurist AAS d.o.o, soavtor komentarja k ZASP.

Prijave do zasedbe mest sprejemamo na e_naslov izobrazevanje@zaps.si.

vsebina številke

Jurij Kobe ... Od nekdaj je znano, da je oblikovan, grajen prostor tisto, kar ključno sooblikuje
samozavest naroda ali nacije. Ironija je, da nam danes za to rabo zadostujejo omembe
Plečnikove arhitekture.

Uroš Lobnik ... Arhitektura vzpostavlja prostore, ki določajo državo, in šele ko država odloča,
kakšno in koliko javne arhitekture graditi za ljudi, je arhitektura kreativna in pomembna
oblikovalka identitete države.

Mojca Hren ... Bistvena lastnost javnih stavb naj bi bili torej splošna odprtost in dostopnost
ljudem. Pri nas javne stavbe le v redkih primerih izražajo vrednote, ki naj bi jih zastopala naša
država (sodobnost, demokratičnost, odprtost, poštenost).

Pavel Gantar ... Razmerje med državo in arhitekturo je v svojem temelju vprašanje o politični
(in ekonomski) moči. Je vprašanje, v kolikšni meri in kako arhitektura nastopa kot »nosilec«
(kontejner) politične moči oz. kako se skozi arhitekturo, torej oblikovanje prostora, izražajo
politična volja, moč, oblast in kako vpliva na druge ljudi.

Peter Mlakar ... Gre torej za kreacijo zavesti o pomniku našega prebivanja, gre torej za
predstavo njegovega neizginotja. Zavesti nas vseh kot ljudstva ali nacije.

Mateja Kurir ... Ker je bila arhitektura v zgodovini vselej eno najpomembnejših orodij oblasti,
ne preseneča, da je ravno pojem oblasti (in njene možne izpeljave v pojmih moči in dominance)
domala od začetka eno temeljnih torišč filozofskega premišljanja arhitekture.

Miha Dešman ... Arhitektura kultivira človekov notranji svet in s tem prispeva k humanemu
(kulturnemu) razvoju skupnosti. To počne v interesu naročnikov, uporabnikov in v splošnem
javnem interesu.

Janez Koželj ... Narodna in univerzitetna knjižnica NUK 2: sprejet zakon o izgradnji knjižnice
1987, pridobljeno zemljišče, opravljene arheološke raziskave, izveden natečaj in izbran
projektant 1989, izdelana projektna dokumentacija PGD in PZI, določen nov program,
ponovno izveden mednarodni natečaj in izbran nov projektant 2012, izdelava PGD ni naročena.

Andrej Hrausky ... Verjel je [Plečnik], da če začenjamo graditi prestolnico naroda, je treba
pričeti pri temeljih. Slovenci nimamo ustrezne prostorske vzgoje, zato je potrebno, da izkusimo
nekaj klasike: stoo na tržnicah, klasično stebrišče v Nuku, mikenske stebre v ustavnem sodišču,
egipčanske pilone pri zapornicah itd.

Andrej Šmid ... Težke naloge za arhitekta so tiste, ki so najtežje preizkušnje tudi v življenju.
Gotovo najzahtevnejše soočenje arhitekta s snovanjem v arhitekturi je − primerna obravnava
smrti.

Nejc Černigoj ... Predvsem pa je neprimerno to, da predsednik nima uradne rezidence,
v kateri bi v času mandata prebival in v kateri bi se lahko odvijal drugi, neformalni del
protokolarno-diplomatskih aktivnosti.

Gaja Golob in Žiga Erjavec ... Železnico nasprotno od reke povezujemo s hrupom in
z degradiranimi območji, pa vendar s pravim pristopom in metodami lahko tudi sistem železnice
v mestu postane kakovosten doprinos k sistemu mestnih javnih površin.

Miha Čebulj ... Predstavljeni projekti, združeni v Vizijo Ljubljana, so konkreten predlog
k vključujočem in vitalnem snovanju glavnega mesta države.

Tomaž Krištof ... Naloga študentov je bila narediti projekte stanovanja za zaščito žvižgačev
(whistle blowers) na strehi slovenskih ambasad.

Kristina Dešman ... Če želimo, da bo tudi v naslednjih desetletjih služilo potrebam bolnikov,
zdravstvenih delavcev, študentov, raziskovalcev, meščanom Ljubljane in še komu, se mora
območje razvijati v skladu s premišljeno prostorsko strategijo.

Več o reviji in naročilo

Landezine LIVE, torek, 13.2.2018 ob 17:00, v Stari mestni elektrarni – Elektro Ljubljana, Slomškova 18, Ljubljana. Več informacij na landezine.com/live oz. live@landezine.com 

Serijo predavanj Landezine LIVE organizira Landezine – Društvo za promocijo krajinske arhitekture s sedežem v Ljubljani. Glavna dejavnost društva je urejanje mednarodnega krajinskoarhitekturnega portal www.landezine.com, ki ga dnevno obišče prek 5000 ljudi z vsega sveta. Tokratna edicija dogodka Landezine LIVE je poimenovana ‘read/write landscape’.

--

Read/Write Landscape

je niz štirih predavanj o oblikovanju prostora skozi prizmo sociologije, krajinske arhitekture, arhitekture in literature. Tokratni dogodek bo soočil procese sinteze imaginarnih in fizičnih prostorov. Več na landezine.com/live

GOVORCI: 

Pavel Gantar, urbani sociolog, bo spregovoril o oblikovanju prostora kot kulturni disciplini in o vezeh med prostori in družbo, ki so onkraj nujnega. Kako sta estetika in poetika še vedno relevantni pri oblikovanju prostora v času eruptivnih okoljskih in socioloških izzivov?

Georges Descombes je švicarski krajinski arhitekt. Predstavil bo poetično intervencijo Renaturalizacije reke Aire pri Ženevi. Descombes svoj oblikovalski pristop k projektu primerja s pisanjem Marcela Prousta, zgodi se med čutnim in realnim. 

superpositions.ch/

Klaske Havik je nizozemska arhitektka, pisateljica, urednica in profesorica se analize urbanih prostorov loteva z literarno metodo. Predstavila bo svojo knjigo Urban Literacy - Reading and Writing Architecture, za katero je uvod napisal Juhani Pallasmaa. Kot prispodobo za svojo tezo o povezavi med literature in arhitekturo Havik uporabi prav ljubljansko Tromostovje.

Writingplace.org/

Chris Eckman je glasbenik, skladatelj in pisec. V njegova dela je krajina čvrsto vpeta, premika se med abstraktnim in realnim in deluje bodisi kot koncept, ambient ali pa celo kot vsebinsko izhodišče. Chris bo prebral nekaj izbranih odlomkov iz serije esejev ‘Imaginative Geographies’, z njim pa bomo spregovorili še o vplivu krajine na njegovo ustvarjanje.

Chriseckman.net/

--

Cena vstopnic je €8 v predprodaji prek spletne strani landezine.com/live, ter €10 na dan dogodka v Stari mestni elektrarni – Elektro Ljubljana, na Slomškovi 18 v Ljubljani.

Kontakt za podrobnosti:

Zaš Brezar: zas@landezine.com / +386 40 81 40 04 / skype: zasbrezar

Izraz resne zaskrbljenosti ob vse pogostejšem, strokovno neprimernem načinu obravnave našega  'javnega dobrega', kamor sodita naš prostor in naša kulturna dediščina.

Neposredni povod našemu dopisu sta objavljena članka v časopisu Dnevnik, prvi z dne 12. decembra 2017 novinark Darje Valenčič in Žive Rokavec z naslovom 'Cerar pozval k pospešitvi postopkov glede BŠP' in pred tem, dne 6. 12. 2017 članek  'ARSO ni opravil svojega dela' novinarke Vanje Brkič. 

Oba članka govorita o tem, da vplivni ljudje kritizirajo redne poti odločanja o prostoru. 

Še večja je naša zaskrbljenost ob dejstvu, da se takšna obravnava našega prostora ali kulturne dediščine v imenu učinkovitosti vse pogosteje že rešuje kar s hitro sprejetimi odločitvami, ki jim mnogokrat dajejo pravno moč na hitro sprejeti zakoni, sprejeti na podlagi kratkoročnih in omejenih izhodišč.

Tu ne gre le za primere spomenikov – nepremične kulturne dediščine kot so zadnji eklatantni primeri Rakuschev mlin v Celju ali Kolizej ali sedaj Plečnikov štadion v Ljubljani, temveč za našo splošno dediščino, torej za premoženje države Slovenije na sploh, kamor sodita tako prostor - okolje kot ozračje. 

V imenu učinkovitih kratkoročnih ekonomskih rešitev smo priče dolgoročnega  žrtvovanju našega prostora ali ozračja: tako so bili povsem legalno sprejeti zakoni  o graditvi TEŠ 6, kar naj bi reševalo vprašanje delovnih mest velenjske regije. Že danes vemo, da je proizvodnja električnega toka v tem obratu neekonomična. Večji problem je v dejstvu, da smo vložili velika sredstva v dodatno onesnaževanje našega ozračja. Pravkar je bil po hitrem postopku sprejet zakon o graditvi lakirnice Magne Steyr sredi odprtega praznega prostora Dravskega polja, in ki se pravkar že gradi. Za ta namen so bili spremenjeni celo veljavni dolgoročni prostorski akti, kar bo povzročilo, da v prihodnosti ne bo ostalo pri danes videnem obsegu zidave za industrijske obrate.

Navajamo le dva eklatantna primera, vendar je tak način razmišljanja, ki sega zgolj v sedanje razmere in mu je bolj oddaljena prihodnost nepomembna zelo nevaren, in kaže na še mnoge druge, danes sicer manj izstopajoče primere, ki pa v prihodnosti  za naše javno dobro ne bodo nič manj usodni.  Slovenija, ki še vedno v Evropi velja kot 'zelena', ta naziv opravičuje le še s svojo količino gozdov, ki so s privatizacijo postali plen prav tako kratkoročnega izkoriščanja. Neurejenost in nespoštovanje  zakonodaje sta v velikem delu naše države povzročili povsem devastiran odprt prostor. Pravkar prebrodena ekonomska kriza je pri nas poleg tega povsem izključila razmišljanje o dolgoročni prihodnosti. Temu je botrovala še dosedanja zakonodaja, ki je prostorskemu načrtovanju odvzela generalne urbanistične načrte. Ob tem pa v naši državi še vedno velja Strategija prostorskega razvoja Slovenije, ki je nobena državna institucija niti ne izvaja niti zanjo ne skrbi. Gre za državni odlok, ki kljub njegovi daljnoročni  koristni usmerjenosti na tak način nima nobene pravne vrednosti, čeprav je bil pripravljen vestno in spoštljivo do okolja.

Spoštovani predsednik, kot organizacije strokovnjakov se obračamo na vas, da se zavzamete za resnejšo obravnavo prihodnosti našega prostora in ozračja, kajti tu vidimo prihodnost naše države.

Hvala in lep pozdrav!

Zveza društev arhitektov Slovenije

Maja Ivanič, u.d.i.a., predsednica ZDAS

Društvo arhitektov Ljubljane

Prof. Jurij Kobe u.d.i.a., predsednik DAL

Zbornica za arhitekturo in prostor

Aleš Prijon, u.d.i.a., predsednik ZAPS

Zavod za promocijo arhitekture (ZPAR) vabi na Arhitekturno konferenco 2. februarja 2018 v Termah Zreče.

Tema konference bo »ARHITEKTURA in IZOBRAŽEVANJE«.

Na konferenci bodo predavatelji predstavili svoja dela na temo konference, raziskovali bomo vse od arhitekture za poučevanje do poučne arhitekture, vse od vrtcev do univerz in kampusov.

Cilj konference je združiti strokovnjake kot tudi nacionalne predstavnike izobraževalnih institucij, civilno družbo, javne organe, raziskovalne institucije, da delijo in razpravljajo o lastnih izkušnjah, priložnostih in izzivih v segmentu izobraževanja in prostora.

Več o programu in prijavi si lahko preberete tukaj.