Društvo je v začetku maja na uredništvo časopisa Delo naslovilo dopis s pripombo na članek o prenovi veleblagovnice Nama, objavljenem v Delu 15. 4. 2015, v katerem so bili pomanjkljivo navedeni avtorje stavbe. Popravek je časops Delo objavil dne 12. 5. 2015.

Dopis v celoti objavljamo spodaj.

Spoštovani.

Dne 15. aprila 2015 je bil v vašem časopisu Delo objavljen članek »Do dneva Ljubljane nova tudi Nama« novinarja Janeza Petkovška.

V članku o prenovi trgovine Nama v Ljubljani so nekoliko zavajajoče navedeni avtorji in leto izgradnje stavbe. Ker gre za eno najbolj reprezentativnih in znanih ljubljanskih stavb, zasluži članek dopolnitev.

Veleblagovnica Nama danes deluje v dveh med seboj povezanih stavbah. Trenutno se prenavlja starejša stavba iz leta 1939, ki jo je načrtoval arhitekt Franjo Lušičić. Zgrajena je bila kot "Palača Bata". V njej so bili poleg trgovin še pisarne, kinodvorana, kavarna na strešni terasi, v kleti pa celo kopališče. Značilnost stare Name so poudarjeni horizontalni pasovi oken in zidanih okenskih parapetov, ki z zaokroženo obliko poudarjajo ulični vogal Slovenske ceste in Cankarjeve ulice. Stavba je izrazito modernistična, saj je bilo podjetje Bata napredno tudi v tem pogledu in je v modernem slogu gradilo svoje veleblagovnice po vsem svetu. Še danes deluje več kot 80 državah. V predvojni Jugoslaviji je bila tovarna Bata zgrajena v hrvaškem Borovem, od koder izvira tudi kasnejše preimenovanje.

Leta 1965 so na južni strani za namen veleblagovnice Nama, ki je tedaj že delovala v sosednji starejši stavbi, dozidali novo poslopje. Zasnovala sta ga v članku omenjena arhitekta Bogdan Fink in Miloš Lapajne. Ob prenovi leta 2002 so v tem delu predelali originalno fasado in jo, kljub nasprotovanju avtorjev, zamenjali s stekleno. 

Trenutna prenova starejšega dela, ki upošteva izvorne arhitekturne značilnosti stavbe, je zato korak v pravo smer tudi za podjetje Nama, sploh če na prenovljeno fasado ne bodo spet navesili raznih reklam. 

Nejc Černigoj, mag. inž. arh., za Društvo arhitektov Ljubljana