DAL - Društvo arhitektov Ljubljana
TXT0200

Društvo arhitektov Ljubljana

Karlovška 3

SI-1001 Ljubljana, Slovenija

t +386 1 252 79 30
f +386 1 252 79 31
info@drustvo-dal.si

urednistvo@drustvo-dal.si

uradne ure pisarne DAL
vsak delovni dan
od 10.00 do 12.00 ure

ARHITEKTURA INVENTURA 2021 - SPOROČILO ZA MEDIJE

SPOROČILO ZA MEDIJE

 

FOTOGRAFIJE  

 

Trajanje razstave

12. februar – 11. april 2021

 

Organizator razstave

Društvo arhitektov Ljubljane

Karlovška 3, 1000 Ljubljana

T 01 / 252 79 30 (delavniki med 10. in 12. uro)

E drustvo.arhitektov.lj@siol.net (tajništvo), maja_ivanic@t-2.net (zastopa predsednico Jadranko Grmek) 041 798 944

 

Gostitelj razstave: Cankarjev dom, kongresni in kulturni center 

 

Razstavo so finančno podprli

Ministrstvo za kulturo RS 

in

pokrovitelji

_Zlati pokrovitelj: ARCADIA d.o.o.

_Pokrovitelji: ACO d.o.o, BAUMIT d.o.o., INTERNORM d.o.o., ALU KÖNIG STAHL d.o.o. in PRIMA IP d.o.o.

 

O razstavi

Razstava Arhitektura inventura je tradicionalna bienalna pregledna razstava članov Društva arhitektov Ljubljane. Letošnja, deseta po vrsti, ki se bo med 12. februarjem in 11. aprilom 2021 ponovno odvila v Veliki sprejemni dvorani Cankarjevega doma, bo predstavila prerez  snovanja članov Društva v zadnjih dveh letih. Na razstavi bo več kot 150 avtorjev pokazalo 117 arhitekturnih in 16 študentskih projektov, od urbanističnega načrtovanja, do arhitekturnih zasnov in prenov javnih zgradb, večstanovanjskih stavb, enodružinskih hiš in interjerjev, pa tudi projekte grafičnega in industrijskega oblikovanja ter pisanje o arhitekturi. 

 

Arhitektura inventura je najobširnejši pregled arhitekturnega delovanja v naši državi, saj je Društvo arhitektov Ljubljane, ki predseduje tudi Zvezi društev arhitektov Slovenije, k sodelovanju ponovno povabilo tudi arhitekte iz ostalih slovenskih društev ter deset gostov – arhitektov iz Vojvodine in izbralo šestnajst projektov študentov Fakultete za arhitekturo v Ljubljani.

 

V času razstave bo preko spleta potekalo 6 arhitekturnih predavanj in 6 študentskih predstavitev pod skupnim naslovom Odporna arhitektura.

 

četrtek, 25. 2. 2021, ob 10. uri - Sklop javno

Aleš Žnidaršič, Mojca Gregorski

Študenta: Ambrož Bartol, Irid Sevšek

 

četrtek, 4. 3. 2021, ob 10. uri – Sklop industrija 

Polona Filipič in Marko Pretnar, Bojan Lebar in Žiga Misjak

Študenta: Eva Matijaševič, Denis Hitrec

 

četrtek, 11. 3. 2021, ob 10. uri – Sklop interier 

Ana Kosi, Maša Mertelj in Matic Vrabič

Študentki: Ajda Merslavič, Janja Šušnjar

 

Napovedana predavanja bodo na ogled na Youtube kanalu Cankarjevega doma.

https://www.youtube.com/user/Cankarjevdom

 

 

 

Uvodnik v katalogu Arhitektura inventura 2018_2020

 

Arhitektura ima nekaj posebnosti, ki jo ločijo od drugih vej likovne umetnosti. Stavbe, naselja in mesta gradimo za to, da ustvarimo prostor, ki služi določenim namenom. Zato arhitekturo uvrščamo med uporabne umetnosti. Če likovna dela doživljamo predvsem v galerijah, se z arhitekturo srečujemo na vsakem koraku. Ko je zgrajena, je na ogled vsem, tudi tistim, ki jih umetnost ne zanima. Gledamo vse, kar je okoli nas, a kaj opazimo in resnično vidimo? Razlika med gledati in videti je nejasna. Da bi nekaj opazili, je potrebna pozornost, posebna zbranost pa, da bi v tem tudi nekaj videli in dopustili, da se nas resnično dotakne ali nas celo očara.

 

Zaradi tega tudi arhitekturo predstavljamo v galeriji, da bi jo ljudje resnično opazili in videli. Da bi postali pozorni na okolje, ki nas vsakodnevno obdaja, a ga večinoma sprejemamo nezavedno, kot nekaj samoumevnega, čeprav še kako vpliva na kvaliteto našega življenja. Vsak dan in ves čas se nahajamo v prostorih, kjer stanujemo, delamo, preživljamo prosti čas, se družimo ali zabavamo. Arhitektura je najbolj javna od vseh umetnosti. Okolje in prostor opredeljujeta vse nas in naše življenje mnogo bolj, kot se tega zavedamo. 

 

Literatura, gledališče, glasba, slikarstvo in druge umetnosti lahko bogatijo naše življenje, a se številnih sploh ne dotaknejo, medtem ko smo vsi zaznamovani s svojim življenjskim prostorom. Pesnik Wallace Stevens je to izrazil z izjemno človeško občutljivostjo, a povsem preprosto, »sem to, kar me obdaja«. Prostor našega življenjskega okolja doživljamo in izkušamo vse od rojstva dalje, enako neposredno in spontano kot materni jezik. To je tisti del kulture, ki jo sprejemamo skoraj nezavedno, preko vsakodnevnega izkustva. Na ta način je prostor v marsičem soroden jeziku, obenem pa je tudi najbolj trdoživ zapis našega načina življenja, naše kulture in našega zgodovinskega spomina. 

 

Naše okolje odlikujejo izjemne naravne kvalitete in bogata grajena dediščina. Slovenija je kljub majhnosti krajinsko neverjetno raznolika in izjemno lepa dežela, umeščena na presečišče najrazličnejših geografskih posebnosti, podnebnih pogojev in kultur. Obenem zaznamuje naš prostor tudi kvalitetna arhitektura, ki jo, bolj kot mi sami, ceni in občuduje velik del kulturnega sveta. Vse to nedvomno vpliva tudi na kvaliteto življenja, ki je pri nas, za veliko večino prebivalstva višja kot v številnih, tudi gospodarsko bolj razvitih deželah. 

 

Vendar vidi politika v naravnem in grajenem prostoru pogosto le oviro gospodarskih interesov. A tako okolja kot ljudi ni možno spreminjati po volji politike. Vse spremembe v prostoru, tako naravni procesi kot človeški posegi, terjajo čas in imajo dolgotrajne posledice. Ne gre le za ekološke in podnebne spremembe. Tudi vse, kar je zgrajeno, ostane v prostoru desetletja, včasih celo stoletja. Prostor je omejen, končen in ranljiv. Ko je enkrat uničen, je izgubljen za vse nas. Zato tudi prihodnost našega življenjskega prostora ni velika praznina, nepopisan list, temveč je nasprotno, v veliki meri določena z vsem, kar smo zgradili, uredili ali pa porušili v preteklosti. Z vsem tem bomo živeli v prihodnjih desetletjih. 

 

Predstavitvi tega, kar je bilo zgrajeno v zadnjih dveh letih, je namenjena že deseta bienalna razstava, tokrat z naslovom Arhitektura inventura 2018–2020, ki jo je pripravilo Društvo arhitektov Ljubljane v sodelovanju s Cankarjevim domom.

 

Aleš Vodopivec 

 

 

 

Statistika

 

 

tipologija

%

01

 Izobraževalni, športni, kulturni, verski objekti

19%

02

 Poslovne stavbe, zdravstvene ustanove, hoteli

11%

03

 Večstanovanjska gradnja

7%

04

 Enodružinske hiše

14%

05

 Zunanji prostori, javna infrastruktura in urbanizem

13%

06

 Interier

19%

07

 Oblikovanje

8%

08

 Arhitekturna kultura

9%

 

SKUPAJ

100%

 

išči po inventuri
leto razstave
avtor

Društvo arhitektov Ljubljana

Karlovška 3

SI-1001 Ljubljana, Slovenija

t +386 1 252 79 30
f +386 1 252 79 31
info@drustvo-dal.si

urednistvo@drustvo-dal.si

uradne ure pisarne DAL
vsak delovni dan
od 10.00 do 12.00 ure

© 2021 DAL, VSE PRAVICE PRIDRŽANE