Ob prejšnji inventuri smo se spraševali, kaj pomeni odporna arhitektura. Od prejšnje razstave, leta 2021, se je svet spremenil, s tem pa tudi arhitektura in njena vprašanja. Od arhitekture se zahteva vedno več, ne samo, da je odporna, temveč da se dejavno vključi v ustvarjanje sveta in družbe za prihodnost. Z vrsto predavanj in okroglo mizo ob razstavi Arhitektura inventura 2023 raziskujemo arhitekturo, ki je ZA: ki je družbeno zavedna, spodbudna in proaktivna, trajnostna. Arhitekturo, ki ni "trajnostna" le v izračunani energetski bilanci v trenutku tehničnega prevzema, temveč je proaktivna v vseh korakih svojega nastanka, življenja in konca. Njena angažiranost se kaže v njenem programu, načinu dela avtorjev, z materiali in obliko, z daljnosežnim razmislekom o funkciji, pri izvoru materialov, iz katerih je zgrajena, v sozvočju z naravo, v urbanizmu, prilagodljivosti, odpornosti, možnosti odstranitve in reciklaže. 

Kakšna je torej arhitektura, ki predvideva, ne le odgovarja, ki snuje boljšo, bolj trajnostno prihodnost, in ne le ščiti pred poslabšanjem sedanjega stanja? 

Del programa bo tudi študentska sekcija z naslovom Študenti arhitekture ZA.

 

 Torek, 21. 2. 2022, ob 17. uri

Arhitektura ZA kakovostno starost

 

Mojca Gužič Trplan, Gregor Trplan

Urejanje prostora za bivanje starostnikov

Na predavanju bosta predstavljena dva realizirana projekta našega arhitekturnega biroja, povezana z urejanjem prostorov za bivanje starostnikov, in sicer Center starejših v Izoli in Medgeneracijski center na Bledu. Projekta sta vsebinsko sorodna, saj vključujeta večstanovanjske objekte z oskrbovanimi stanovanji v kombinaciji z medgeneracijskim družbenim centrom. 

 

 

- Meta Kutin

Dom 65+: od golega dimenzioniranja do želja posameznih naročnikov

Starejši so ena najbolj raznolikih družbenih skupin. Ker projekte za starejše po navadi snujemo arhitekti, ki še nimamo lastne izkušnje starosti, si moramo vzeti čas za spoznavanje starejših naročnikov (in njihovih hotenj). Arhitekturni projekti, namenjeni starejšim, naj ne temeljijo le na njihovih splošno prepoznanih potrebah (dimenzioniranje, prilagojen program ...), temveč tudi na željah posameznih naročnikov (odnos do lepega, do osebne in skupnostne preteklosti ...). Predstavili bomo, kako se hotenja naročnikov izražajo pri projektu stanovanjske hiše in interierju garsonjere v Nebotičniku.

 

Študentki

Maja Cvelbar

Bivanje starejših na podeželju / Na starost nazaj v naravo

Starostniki na podeželju dojemajo staranje drugače kot tisti v urbanem okolju. Tudi na starost si želijo ostati doma, v stiku z naravo, ostati čim dlje samostojni, živeti kar se da nespremenjeno, v okolju, ki ga poznajo. Z zasnovo centra starejših v kombinaciji s kmetijo tako center ni samo zatočišče na starost, saj so lahko tudi starostniki vsak po svojih zmožnostih dejavni, potrebni sta samo prilagoditev okolja ter možnost varstva in pomoči.

 

Tjaša Čakš

Zabrisani odtisi zgodovine: spominska pot na Ljubelju

Razmišljanje temelji na magistrskem delu in obravnava zabrisane sledi prostora nekdanjega koncentracijskega taborišča na Ljubelju, ki izginjajo tako materialno kot v kolektivnem spominu. Zasnova spominske poti s povezovanjem zgodovinsko pomembnih območij nekdanjega taborišča ohranja spomin na prostor, tematizira dogodke iz druge svetovne vojne in na nov način predstavlja tematiko taborišč. V prostoru soustvari javni prostor, ki (p)ostane del kolektivne izkušnje spominjanja.

 

Udeležba na vsakem izmed treh predavanj in okrogli miza so akreditirani s po dvema (2) kreditnima točkama - sklop B, Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije. 

Na vsakem dogodku se boste vpisali v listo prisotnih in navedli tudi ZAPS številko.