Ljubljana, 12. 2. 2025
SPOROČILO ZA MEDIJE
Dogodek
Pregledna bienalna razstava članov Društva arhitektov Ljubljane Arhitektura inventura 2023_2024
Odprtje
petek, 21. februar 2025, ob 20.00, Cankarjev dom, Velika sprejemna dvorana
Novinarska konferenca
petek, 21. februar 2025, ob 12.00, Cankarjev dom, Velika sprejemna dvorana
Trajanje
21. februar – 16. marec 2025, Cankarjevega doma, Velika sprejemna dvorana
Organizator razstave
Društvo arhitektov Ljubljane
Karlovška 3, 1000 Ljubljana
T 01 / 252 79 30 (delavniki med 10. in 12. uro)
E drustvo.arhitektov.lj@siol.net (tajništvo), Gašper Skalar (predsednik: gasper.skalar@gmail.com), M 041 487 928
Organizacija in postavitev razstave:
Katarina Čakš, katarina.caks@gmail.com
Jure Sadar, jure.sadar@studiosadar.com
Urednika kataloga:
Kristina Dešman
Jure Sadar, jure.sadar@studiosadar.com
Organizatorka dogodkov:
Ajda Bračič, ajda@kajza.si
Razstavo so finančno podprli
Ministrstvo za kulturo RS
in
pokrovitelji
Arcadia, ACO, Internorm, Marles okna, ALU König Stahl, Svetlarna, Goričane tovarna papirja Sora, Prima IP
O razstavi
Arhitektura inventura je tradicionalna bienalna pregledna razstava članov Društva arhitektov Ljubljane. Letošnja, dvanajsta po vrsti, ki bo med 21. februarjem in 16. marcem 2025 ponovno na ogled v Veliki sprejemni dvorani Cankarjevega doma, bo predstavila prerez snovanja članov Društva v zadnjih dveh letih. Na razstavi bo več kot sto avtorjev pokazalo 117 arhitekturnih in 8 študentskih projektov, od urbanističnega načrtovanja do arhitekturnih zasnov in prenov javnih zgradb, večstanovanjskih stavb, enodružinskih hiš in interjerjev, pa tudi projekte grafičnega in industrijskega oblikovanja ter pisanje o arhitekturi.
Arhitektura inventura je najobširnejši pregled arhitekturnega delovanja v naši državi, saj je Društvo arhitektov Ljubljane, ki predseduje tudi Zvezi društev arhitektov Slovenije, k sodelovanju ponovno povabilo tudi arhitekte iz drugih slovenskih društev ter gostujoče projekte natečaja Europan Celje in izbralo osem projektov študentov Fakultete za arhitekturo v Ljubljani.
Med razstavo bodo ob razstavnem prostoru potekala arhitekturna predavanja in okrogle mize pod skupnim naslovom Nova torišča.
Sodobno samograditeljstvo
Sreda, 26. 2. 2025, ob 17. uri
Anja Trobec
Vid de Gleria; STRIP Lab
Jernej Markelj; AaJM+
Stanovanja, soseske
Sreda, 5. 3. 2025, ob 17. uri
Boris Matić; Scapelab
Aleksander Lužnik; NAVA Arhitekti
Boštjan Vuga; Sadar+Vuga
Arhitekturne preobrazbe
Sreda, 12. 3. 2025, ob 17. uri
Maruša Zorec, Arrea arhitektura
Matej Gašperič, Biro Gašperič
Matjaž Bolčina, ARP studio
Študenti: Maja Julijana Šket, Matic Hlede, Petra Zoubek
Uvodnik v katalogu Arhitektura inventura 2022_2024
Na prvi pogled bi lahko ugotovili, da je odgovornost v sedanjih razmerah razvrednotena beseda, ki izgublja prostor v našem vsakdanjiku. Manj je je v javnem diskurzu, medijskem poročanju, delovanju državnih ustanov, delovnih procesih in ne nazadnje v naših lastnih dejanjih. Zdi se, da odgovornost ni več vrednota, ki bi krmarila naše odnose in uokvirjala družbene ideale. Takšna pozicija nemoči nam seveda ne koristi, kot tudi ne zgolj leporečenje o stanju vrednot. Pri urejanju prostora lahko s kreativnim delovanjem zavzamemo nasprotne, afirmativne pozicije.
V obdobju hitre urbanizacije, podnebnih sprememb in vse večje družbene neenakosti je odgovornost do prostora, ki je omejena, enkratna in nepovratna dobrina, izjemno pomembna. V prostor z različnimi interesi in potrebami posegamo vsi, za njegovo urejanje pa smo v prvi vrsti odgovorni prostorski načrtovalci, urbanisti, arhitekti in krajinski arhitekti. Z vsakim posegom v prostoru namreč spreminjamo kontekst, vplivamo na način uporabe in prihodnje potenciale. Način, kako oblikujemo in organiziramo prostore, v katerih živimo, neposredno vpliva na delovanje družbe, zdravo bivalno okolje in trajnost grajenega prostora. Odgovorno urbanistično prostorsko načrtovanje in arhitektura presegata estetiko ali funkcionalnost. Zahtevata zavezanost k ustvarjanju pravičnih, vključujočih in trajnostnih prostorov, ki ustrezajo potrebam sedanjih in prihodnjih generacij.
Če je prostor premišljeno načrtovan, ima potencial za spodbujanje razvoja skupnosti, zmanjšanje okoljskega odtisa in izboljšanje kakovosti življenja. Naloga arhitektov in urbanistov je oblikovati prostore, ki dajejo prednost socialni koheziji in dostopnosti ter zagotavljajo, da lahko vsi, ne glede na ozadje ali socialno-ekonomski status, uspevajo v svojem prostoru.
Prostor razumemo kot edinstveno platformo družbe, ki pa smo jo snovalci prostora s kreativnimi prostorskimi praksami zmožni in dolžni oblikovati avtonomno in odgovorno. Pri tem nam je dopuščeno, da smo pogumni, naivni in idealistični. Razstava Arhitektura inventura nam z dvoletnim pregledom dela članov Društva arhitektov Ljubljana odpira možnost za refleksijo o odgovornosti arhitekture do prostora.
Gasper Skalar, predsednik DAL
Statistika
Tipologija
01 Izobraževalni, športni, kulturni, verski objekti 8
02 Poslovne stavbe, zdravstvene ustanove, hoteli 11
03 Večstanovanjska gradnja 11
04 Enodružinske hiše 22
05 Zunanji prostori, javna infrastruktura in urbanizem 11
06 Interier 34
07 Oblikovanje 9
08 Arhitekturna kultura 11
SKUPAJ 117