Ljubljana, 3. 2. 2023
SPOROČILO ZA MEDIJE
Dogodek
Pregledna bienalna razstava članov Društva arhitektov Ljubljane Arhitektura inventura 2020_2022
Odprtje
ponedeljek, 13. februar 2023, ob 19.30. uri, Cankarjev dom, Velika sprejemna dvorana
Novinarska konferenca
ponedeljek, 13. februar 2023, ob 12. uri, Cankarjev dom, Velika sprejemna dvorana
Trajanje
13. februar – 23. marec 2023
Organizator razstave
Društvo arhitektov Ljubljane
Karlovška 3, 1000 Ljubljana
T 01 / 252 79 30 (delavniki med 10. in 12. uro)
E drustvo.arhitektov.lj@siol.net (tajništvo), Gašper Skalar, predsednik: gasper.skalar@gmail.com) M 041 487 928
Organizacija in postavitev razstave: Katarina Čakš, katarina.caks@gmail.com in Jure Sadar, jure.sadar@studiosadar.com
Urednika kataloga: Kristina Dešman, kristina.desman@gmail.com in Jure Sadar, jure.sadar@studiosadar.com
Razstavo so finančno podprli
Ministrstvo za kulturo RS
in
pokrovitelji
ARCADIA, ACO, INTERNORM, PREFA, ALU KÖNIG STAHL , INTERIER SHOWROOM, STRLE SVETILA, GORIČANE, tovarna papirja SORA, PRIMA IP in PROSTORIA.
O razstavi
Razstava Arhitektura inventura je tradicionalna bienalna pregledna razstava članov Društva arhitektov Ljubljane. Letošnja, enajsta po vrsti, ki se bo med 13. februarjem in 23. marcem 2023 ponovno odvila v Veliki sprejemni dvorani Cankarjevega doma, bo predstavila prerez snovanja članov Društva v zadnjih dveh letih. Na razstavi bo več kot 150 avtorjev pokazalo 143 arhitekturnih in 13 študentskih projektov, od urbanističnega načrtovanja, do arhitekturnih zasnov in prenov javnih zgradb, večstanovanjskih stavb, enodružinskih hiš in interjerjev, pa tudi projekte grafičnega in industrijskega oblikovanja ter pisanje o arhitekturi.
Arhitektura inventura je najobširnejši pregled arhitekturnega delovanja v naši državi, saj je Društvo arhitektov Ljubljane, ki predseduje tudi Zvezi društev arhitektov Slovenije, k sodelovanju ponovno povabilo tudi arhitekte iz ostalih slovenskih društev ter gostujoče projekte članov Zveze društev arhitektov Hrvaške in izbralo trinajst projektov študentov Fakultete za arhitekturo v Ljubljani.
V času razstave bo ob razstavnem prostoru potekalo 6 arhitekturnih predavanj in 6 študentskih predstavitev pod skupnim naslovom Arhitektura ZA.
Arhitektura ZA kakovostno starost
torek, 21. 2. 2023, ob 17. uri
Mojca Gužič Trplan, Gregor Trplan
Meta Kutin
Študentki: Maja Cvelbar, Tjaša Čakš
Arhitektura ZA srečno otroštvo
torek, 7. 3. 2023, ob 17. uri
Matjaž Bolčina, Ernest Milčinovič
Denis Rovan, Aleš Žmavc
Študenti: Rožle Toš, Eva Hočevar, Nika Jeromel, Monika Golob, Danijel Ilijeski, Žan Pirman
Arhitektura ZA prenovo stanovanjskega fonda
torek, 14. 3. 2023, ob 17. uri
Žiga Ravnikar, Eva Senekovič, Klara Bohinc, Andraž Keršič
Jernej Girandon
Študenti: Seminarji Glažar / Perović / Žnidaršič
Okrogla miza: Gentrifikacija
torek, 21. 3. 2023, ob 17. uri
Uvodnik v katalogu Arhitektura inventura 2020_2022
V splošni rabi trajnost največkrat opredeljujemo kot dolgoročno, trajno ravnovesje med družbenimi, ekonomskimi, socialnimi in okoljskimi vidiki. Na področju arhitekture in prostora je pojem trajnosti širši javnosti pogosto predstavljen preozko in je omejen zgolj na izmerljive in neposredne ekonomske ali okoljske vidike določenega posega v prostor. Kot dobro poznana in povedna primera lahko vzamemo koncepta »pasivne« in »aktivne« hiše, ki sta zaradi intenzivnega trženja pogosto predstavljena kot trajnostna zaradi svoje »ogljične nevtralnosti« in ekonomske upravičenosti. A takšne rešitve se ob upoštevanju vseh vidikov dolgoročne trajnosti vendarle ne izkažejo za ustrezne. Trajnost moramo na področju arhitekture razumeti in udejanjati širše. Trajnostni pristop je priložnost za kakovostne prostorske rešitve. Če želimo takšne rešitve uresničiti, pa moramo upoštevati tri ključne usmeritve pri snovanju prostora: vključevanje, prilagodljivost in obstojnost. Vključevanje je eden izmed spregledanih, a potencialno nenadomestljivih pristopov k snovanju bivanjskih prostorov, saj ozavešča javnost in vključuje deležnike. Rezultat takšnega procesa so nedvomno le še boljše in ambicioznejše prostorske rešitve, saj so v okolju in v družbi sprejete. Prilagodljivost prostora je bistveno izhodišče pri snovanju prostora. Zavedati se moramo, da smo zgolj začasni uporabniki prostorov, ki bodo služili še naslednjim rodovom. Rešitve, ki iz tega izhajajo, v svojem življenjskem ciklu omogočajo prilagajanje različnim uporabnikom in funkcijam. Obstojnost je temeljna lastnost trajnostne gradnje, zahteva premišljene rešitve in izbor kakovostnih materialov, ki uspešno kljubujejo zobu časa. Takšne rešitve se dolgoročno pogosto izkažejo tudi za ekonomsko in okoljsko najgospodarnejše. Res kakovostne prostorske in arhitekturne rešitve imajo širši koncept trajnosti pravzaprav že ponotranjen, kar kažejo tudi projekti, predstavljeni na razstavi. V zadnjem obdobju zaradi večje ozaveščenosti tako stroke kot deležnikov nastaja tudi vedno več dobre arhitekture. Dejstvo pa ostaja, da so merila za vrednotenje posegov v prostor neposredno povezana s časom in neprestanim strokovnim napredkom. Šele pretečeni čas bo »izmeril « dejansko trajnost našega delovanja.
Gasper Skalar, predsednik DAL
Statistika
|
|
tipologija |
% |
|
01 |
Izobraževalni, športni, kulturni, verski objekti |
13% |
|
02 |
Poslovne stavbe, zdravstvene ustanove, hoteli |
12% |
|
03 |
Večstanovanjska gradnja |
9% |
|
04 |
Enodružinske hiše |
16% |
|
05 |
Zunanji prostori, javna infrastruktura in urbanizem |
8% |
|
06 |
Interier |
24% |
|
07 |
Oblikovanje |
7% |
|
08 |
Arhitekturna kultura |
11% |
|
|
SKUPAJ |