Arhitekturni izveden objekt je po Zakonu o avtorskih in podobnih pravicah (Ur.l. 16/07) varovano avtorsko delo (5. čl., 2. odst., 9. alin.), kar pomeni, da ima na njem arhitekt-avtor tako moralne kot materialne avtorske pravice. Med materialne avtorske pravice med drugimi spada tudi pravica do javnega prikazovanja (29. člen): »… izključna pravica, da se s tehničnimi sredstvi priobči javnosti … delo s področij fotografije, likovne umetnosti, arhitekture …«. Iz teh določil nedvomno izhaja, da ima avtor arhitekture pravico, da dovoli na spletnem portalu objaviti fotografije svojega avtorskega dela, tako kot je to objavljeno na naši spletni strani v sklopu predstavitev nagrad in nominacij Plečnikovi odličij.

Ob tem bi radi poudarili, da je zunanja podoba objekta – fasada že po svoji definiciji namenjena javni uporabi, saj predstavlja del javnega prostora, ki ga uporabljamo vsi, najmanj s svojimi pogledi, ne gleda na to, ali si tega želimo ali ne. V tem je pomembna razlika med arhitekturo in drugimi umetnostmi, katerih uporabi se po svoji volji večinoma lahko tudi izognemo. Pri arhitekturi to ni mogoče in o tem priča že sama definicija pojma fasade: zunanja stran stavbe. Fasada stavbe vedno soustvarja javni prostor, urbani ali krajinski. Prav zato je oblikovanje hiše in fasade podrejeno tako obsežni zakonodaji in pravilom.

Torej pomisleki investitorja ali lastnika o vdoru v zasebnost, ki bi lahko omejili uporabo arhitekture, niso umestni. Saj ni v navadi, da bi zunanjost stavbe lahko uporabljali na strogo zaseben način, na primer, da bi lastnik fasado prekril s kakšno ponjavo in ne bi bila več na voljo pogledom drugih.

Osebnih podatkov lastnika ali investitorja se na njihovo željo ne objavi niti z imenom, niti z lokacijo, tako da njihova zasebnost ni ogrožena. Obenem ne pomeni vdora v notranjost niti fotografija s pogledom v notranjost objekta, če fotografija ne prikazuje nobenih osebnih predmetov ali specifičnega načina uporabe objekta, ki bi lastnika ali investitorja potencialno lahko kompromitiral.

Za kakršenkoli drug način kršenja zasebnosti, na primer z vdorom na zasebno zemljišče ali s kršitvijo izrecnih specifičnih dogovorov pisne pogodbe ima investitor ali lastnik na voljo civilno-pravdne postopke.

Več o tej in sorodnih temah lahko preberete na spodnji povezavi:

Saša Krajnc: AVTORSKA PRAVICA V ARHITEKTURI

Društvo arhitektov Ljubljana, Izvršni odbor