Vabimo vas na predstavitev izsledkov raziskave in okroglo mizo "Od skupnih prostorov do sobivanjskih skupnosti", ki bo potekala v ponedeljek, 24. 3. 2025, ob 15. uri na Fakulteti za arhitekturo, v predavalnici 2.

V zadnjih letih skupnostne oblike bivanja po vsem svetu pridobivajo nov zagon. Razvijajo se kot odgovor na vse večjo stanovanjsko nedostopnost, naraščajoče stroške energije, porast osamljenosti, staranje prebivalstva ter povečanje števila enočlanskih gospodinjstev. Obenem pa odražajo prizadevanja za ponovno povezovanje individualizirane družbe, boljšo organizacijo skrbi ter razvoj podnebno vzdržnih stanovanjskih rešitev.

Tudi v Sloveniji opažamo vse več poskusov vzpostavljanja skupnostne stanovanjske preskrbe, tako s strani zasebnih pobud kot javnih akterjev. Kljub temu tovrstne prakse pri nas še niso zares zaživele in se pogosto soočajo s številnimi izzivi. V raziskovalnem projektu smo zato analizirali obstoječe tuje in slovenske prakse skupnih prostorov in sobivanja, v iskanju razumevanja prostorskih in organizacijskih dejavnikov, ki so ključni za njihov uspeh. 

Na dogodku bomo predstavili ključne rezultate raziskave, nato pa bomo z gosti razpravljali o dosedanjih izkušnjah s skupnostno stanovanjsko preskrbo, ter o vprašanjih kot so: Ali je v našem kontekstu sploh smiselno spodbujati skupne prostore in sobivanjske skupnosti in zakaj? Kako jih omogočati ter kako zagotoviti, da lahko ti prostori uresničujejo svoj namen in potencial?

G­osti:

Gašper Skalar, Ministrstvo za solidarno prihodnost
Polona Obrč in Slavka Janžekovič, Javni stanovanjski sklad Mestne občine Ljubljana
Alenka Ogrin, Inštitut Antona Trstenjaka
Jošt Derlink, Knjižnica reči
Tilen Bradeško, študent arhitekture in stanovalec v Skupnosti za mlade Gerbičeva

Dogodek predstavlja priložnost za razmislek o potencialnih učinkih raznolikih stanovanjskih rešitev na našo družbo ter prihodnjih usmeritvah za stanovanjsko gradnjo v Sloveniji.

Vabljeni, da se nam pridružite! 

Jubilejna 10. konferenca ARHIKULT 2025, ki bo kot platforma za strokovno razpravo o ključnih globalnih izzivih ponudila konkretne rešitve za naš prostor, bo tokrat potekala 3. aprila 2025 v centru ROG.

Letošnja tema je prehod k ničelnim emisijam in ogljično nevtralni gradnji do leta 2050, v skladu z Direktivo EPBD, ki uvaja obvezno intenzivno prenovo stavb ter zmanjševanje rabe primarne energije z uvajanjem obnovljivih virov in samooskrbo z energijo.

Na konferenci bodo ugledni predavatelji predstavili svoja dela, raziskave ter strokovne poglede in rešitve.

Program bo sestavljen iz treh vsebinskih sklopov:

Prvi del bo namenjen strokovnim predavanjem s poudarkom na inženirskih pristopih.
V drugem delu bodo izbrani arhitekturni biroji predstavili svoje projekte in inovativne pristope.
Zaključni del bo osredotočen na pregled ustvarjalnih opusov povabljenih arhitekturnih in oblikovalskih studiev.

Program; https://arhikult.si/program

Konferenca ima tudi izobraževalno in ozaveščevalno vlogo – tako za strokovnjake, projektante kot tudi naročnike. Direktiva EPBD zahteva, da obnova stanovanjskih stavb zajame vsaj 55 % objektov z najslabšimi energijskimi lastnostmi, kar  
izboljšave toplotnega ovoja stavb (okna, fasada, tla, strop, streha) in vgradnjo sodobnejših tehnologij za energetsko učinkovitost.

Za uspešno razogljičenje stavbnega fonda bo ključno oblikovanje novih finančnih mehanizmov, zakonov in pravilnikov, ki bodo omogočili lažje financiranje prenov in zmanjšanje energetske revščine. Prav tako bo poudarek na celovitem informiranju in svetovanju po načelu “vse na enem mestu”.

Prijava na konferenco: https://arhikult.si/prijava

Drage kolegice in kolegi, spoštovani gosti, študentke in študenti!

Inventura pomeni, da pogledamo nazaj in se vprašamo nekatera logična, včasih zoprna, pa nujna vprašanja: Kje smo? Kje je sodobna slovenska arhitektura? Kakšna je, katere so njene vrednote, kam gremo?
To so ontološka vprašanja, spominjajo na Kanta in njegov etični imperativ. Vedno težim študentom, naj se sprašujejo, kaj delajo. Vprašanja so namenjena temu, da se prisilimo misliti. Da razmišljamo o tem, kar počnemo. Lahko bi rekli, da je spraševanje teorija arhitekture, namreč, teorija kot sistematično razmišljanje o arhitekturi. Zanimiva je sintagma teoretska zgradba, ali miselna stavba. Tu sta arhitektura in teorija povezani z jezikom, z besedo. Logika gradnje je po Kantu,lahko model logike mišljenja. Je pa tudi obratno, da logika mišljenja določa logiko gradnje. Ali, kot pravi Ludwig Wittgenstein, logična slika dejstev je misel.

Arhitektura je po večini definicij odraz časa in prostora. Ker živimo v tem današnjem času in prostoru, sta tu dve vprašanji, ki zahtevata odgovor.
Prvič: Kako se današnja slovenska arhitektura primerja s tisto v bližnji in daljni preteklosti;
in drugič: Kakšna je primerjava sodobne arhitekture pri nas s tisto, ki v tem, sodobnem času nastaja širše v prostoru, v regiji in v Evropi.

Odgovor je razstava Arhitektura inventura sama. Izzivi za sodobno slovensko arhitekturo je, da se v svetu in pri nas vse hitreje dogajajo kompleksne in kontradiktorne spremembe, lahko bi rekli rezi in zlomi, ki so mnogo radikalnejši, kot jih zmorejo artikulirati naš kulturni jezik, teorija in praksa nasploh, še toliko manj pa sama arhitektura.
Arhitektura kot disciplina ima odgovornost, da odgovori na družbene potrebe. A običajno se v proces vključi prepozno, ko ji ostane le vloga, da udejanji odločitve, ki so jih sprejeli drugi: politiki, developerji, ekonomisti in tako dalje. Nekatere druge discipline so tu v drugačnem položaju. Čista umetnost lahko neposredno nagovarja in interpretira realnost, lahko jo anticipira. Arhitektura pa je zavezana tej svoji vlogi biti pozna, slediti odločitvam drugih.

Tako se pojavi nujnost odpora proti zahtevi, da naj arhitektura sproti odraža aktualno družbeno realnost. Vprašanje je torej, kako naj se arhitektura upre tej prisili okoliščin? Če sem še bolj konkreten: kako dela, ki so predstavljena na tej razstavi, izražajo ta odpor?

Po odgovor gremo po ovinku. Arhitekturni poklic pač ni ravna pot, postlana z rožicami. Uspehom sledijo krize in porazi. Pokažite mi dobro arhitektko ali arhitekta, ki se ne sooča na eni strani s pretirano samozavestjo, na drugi pa z dvomom vase. Ta razdvojenost je posledica shizofrene izkušnje, ki jo imamo arhitekti vsak dan: doživljamo, kako pomembna in odrešujoča je lahko arhitektura za dobrobit družbe, medtem pa je naš poklic vse prevečkrat prepuščen na milost in nemilost tržnih sil.

Sposobnost arhitekture, da materialno in organizacijsko posega v družbeno tkivo ter estetsko in simbolno vpliva na življenje, je v nasprotju s treznim spoznanjem, da kljub tej družbeni poklicanosti, arhitekturni poklic služi predvsem tistim, ki si arhitekturo lahko privoščijo. Zato se arhitektke in arhitekti soočamo z na videz nerešljivo dilemo: družba potrebuje arhitekturo za uresničevanje javnega interesa, a to zahtevo v danih političnih in gospodarskih razmerah le redko lahko izpolnimo.

To ne pomeni, da smo obsojeni na pasivnost, ampak da ni vse samo v naši moči. Potrebna je ‘objektivna’ konstelacija, znotraj katere lahko arhitektura nastane oziroma uspešno deluje. Vsakič, ko je nastala taka konstelacija, je imela arhitektura svoje vrhunce. Na primer: po 1. svetovni vojni s Plečnikom, po drugi z Ravnikarjem in njegovo šolo, po osamosvojitvi pa s sodobno slovensko arhitekturo. Vprašanje je, ali so in na kakšen način so ali niso danes izpolnjeni pogoji za nastanek arhitekture? Z drugimi besedami, pogoji za odpor?

Najbolj učinkovit odpor proti redukciji arhitekture na služenje zgolj dobičku, ki je v domeni nas arhitektk in arhitektov, je živa arhitekturna kultura in scena: delujoča društva in zbornica, razstave in predavanja, povezanost med generacijami, mednarodna vpetost, prisotnost v medijih, nagrade in priznanja, dobro izobraževanje, predvsem pa kultura natečajev, ki botruje tudi velikemu delu najbolj kakovostne produkcije, ki je zbrana tukaj.

Arhitekturna dela so se vedno opredeljevala na podlagi svoje tradicije, čeprav pogosto prav v nasprotju z njo, skozi kritično reinterpretacijo. Odpor se gradi v navezavi na vzore ob hkratni kritični interpretaciji sodobnosti – tako bi lahko opredelili tradicijo napredka ljubljanske arhitekturne šole.

Ob razstavi, ki jo odpiramo, ugotavljam, da je veliko razlogov za optimizem. Vsako od razstavljenih del je slavljenje arhitekture. In sicer kot počasne, zmerne in odgovorne discipline. Prav vsako od del izraža globoko navezavo na socialni, zgodovinski, politični in socialni kontekst, v katerem je nastalo. In vsako delo na svoj način uspešno izrabi – realizira – priložnost za nastanek arhitekture. Presenetljivo, sploh če se ozavemo vseh omejitev – ekonomskih, tehničnih, zakonskih in pravnih in tistih najhujših, ki so v glavah naročnikov in nas samih, tveganj in žrtev, ki so podstat nastanka teh del.

Avtorji in avtorice na razstavi pripadajo vsem generacijam. Posebej razveseljivo je, da prihajajo in se uveljavljajo nove, močne generacije, ki se ne ustrašijo izzivov sodobnosti. Lucidnost, uvid, drznost, preciznost – to so atributi, ki jih občudujemo pri Ravnikarju in njegovih učencih v šestdesetih, pa tudi pri današnjih mladih arhitektkah in arhitektih. Po vseh apokaliptičnih napovedih krize ali celo konca tradicionalnih načinov ustvarjanja in razmišljanja o arhitekturi, po digitalnih norijah, svetovih, ki jih ustvarja umetna inteligenca, in teorijah trans in post-humanizma, so mlade arhitektke in arhitekti še vedno zavezani arhitekturi kot arhitekturi. To se pravi prakticirajo vrnitev k obliki: k trdnim telesom, k prostoru, oblikovanemu s stenami, k prepoznavnim skupnostnim arhitekturnim pripovedim za reprezentacijo javnega dobrega in k nadgradnji tradicije. Vendar pa se ta na prvi pogled konservativni obrat spreminja v novo smer.
Namesto da bi se, kot je to počela konservativna postmoderna, arhitektura vrnila k obuditvi klas

icizma ali modernizma ali k kakršnim koli magičnim konceptom povezave z zemljo in nebom, predlaga osnovno dejanje oblikovanja prostora. Vsi ugotavljamo, da je za trajnostno in sploh kakršno koli prihodnost ključno kakovostno in odgovorno obnašanje v prostoru – saj je navsezadnje – če parafraziram japonsko pisateljico Yoko Tawada, ki pravi, da tudi misel ustvari prostor, da je ni brez prostora – da je torej vse, kar se v svetu dogaja, na tak ali drugačen način v prostoru. Arhitektura pa ima moč, da kreira temeljno fenomenološko arhitekturno in poetično izkušnjo prostora. Pri tem odkriva začetek in konec, izbrska poanto, naleti na zarezo, obstoji pred praznino in ničem, se zaustavi na robu in pojasnjuje, da pravzaprav nič ni tako, kot je bilo sprva videti.

Tale nagovor zaključujem s pozivom vsem arhitektkam in arhitektom in vsem ostalim. Izpeljujem ga iz svoje izkušnje delovanja v arhitekturi. Gre za poziv k odgovornosti, kot naši današnji temi. Seveda se zavedam, da je konceptualna težava soočanja s katerim koli problemom ta, da način razumevanja že vnaprej določa rešitev, ki jo bomo zanj našli. A prav zato verjamem v kontinuiteto, ki povezuje tradicijo in sodobnost. Med drugim gre za miselno kontinuiteto, ki nam omogoča, da najdemo skupne intelektualne temelje tako s svojimi predhodniki kot nasledniki, da bi gojili to, kar imenujemo ljubljanska šola arhitekture.

Iz tega izhodišča si drznem izpeljati nekaj splošnih načel, ki določajo častne in družbeno odgovorne meje za arhitekturo ter razširjajo njeno delovanje na področje etike in morda tudi življenja.

Za začetek prvo načelo.
Arhitekt gradi za druge, šele v drugem planu zase; zato je arhitekt prvenstveno v službi javnega interesa, ne aplavza in ne kapitala.

Drugo načelo.
Gradili bomo trdne in trajne stavbe, ki bodo zasnovane tako z mislijo na danes kot na jutri; materiale in energijo bomo uporabljali preudarno, upoštevajoč prihodnje generacije; pri uporabi sredstev naročnikov, javnih ali zasebnih, bomo ravnali previdno in zmerno.

Tretje načelo.
Projektirali bomo na podlagi natančnega preučevanja potreb in želja uporabnikov; upoštevali bomo možne načine uporabe stavbe s strani javnosti; stavbo bomo preudarno umeščali v mestni ali podeželski kontekst.

Četrtič.
Uporabnikom in opazovalcem stavbe bomo nudili trajno lepoto; spoštovali bomo zgodovinske in ekološke vrednote, ki dajejo značaj mestom ali skupnostim; uporabnikom, naročnikom ali javnosti ne bomo vsiljevali svojega okusa.

Peto načelo si sposojam s seminarja teoretska praksa arhitekture, ki pod mentorstvom profesorice Petre Čeferin ravno zdaj poteka v galeriji DESSA. Takole gre.
Arhitektura na svoj zgodovinski trenutek odgovori z zastavljanjem vprašanj, ki so ostala odprta, neodgovorjena. Artikulira probleme, ki so ostali nerazvozlani, zastavi projekte, ki so ostali nedokončani, vendar ne zato, ker bi bili slabo zastavljeni ali ker bi šlo za neuspeh, pač pa ravno zato, ker so uspeli. Njihov uspeh se kaže v tem, da je v njih in z njimi proizveden še nekakšen presežek, nekaj, kar je šele treba razvozlati, nekaj, kar zahteva nadaljevanje dela. Se pravi presežek, ki nastopa kot odprto vprašanje in ki je s tem opora in poziv k nadaljnjemu mišljenju in izgrajevanju arhitekture.

In še končno načelo.
Če nam okoliščine ne bodo dopuščale, da se držimo zgornjih petih načel ravnanja, naročila ne bomo sprejeli; ker je integriteta pomembnejša kot poklicna priložnost in ker arhitektura ni nikoli pomembnejša od življenja.

Da zaključim, Mies van de Rohe je rekel, da se je arhitektura pričela, ko sta bili dve opeki dobro zloženi skupaj. Zlagamo opeke in ideje, z njimi napolnimo kulturni hram, in jih kot inventuro postavimo na ogled!

HVALA za pozornost in čestitke vsem razstavljavkam in razstavljavcem, pa tudi Društvu arhitektov Ljubljane!

Miha Dešman, dekan Fakultete za arhitekturo

Cilj pobude HouseEurope! je ustvariti spodbude, ki bi pripomogle k temu, da bi prenova in preoblikovanje obstoječih stavb postala nova norma in skupna pot. To bo spodbudilo trg prenove in dvignilo vrednost obstoječega stavbnega fonda. Cilj je ohraniti domove in skupnosti, zagotoviti pravičnejši in bolj lokalen gradbeni sektor, varčevati z energijo in viri ter ohraniti naše spomine in zgodbe. Rušenje obstoječih stavb je namreč stvar preteklosti podobno kot živilski odpadki, testiranje na živalih, hitra moda in plastika za enkratno uporabo.

Da bi dosegli te cilje, zahtevamo pravico do ponovne uporabe obstoječih stavb na podlagi treh glavnih stebrov: (i) znižanje davkov za obnovitvena dela in ponovno uporabo materialov, (ii) poštena pravila za oceno potenciala in tveganja obstoječih stavb ter (iii) nove vrednosti emisij CO2, vgrajenih v obstoječe stavbe.

Zbirajo se podpisi  za obravnavo predloga v evropskem parlament.

VEČ O POBUDI

PODPIS POBUDE

Dogodek

Pregledna bienalna razstava članov Društva arhitektov Ljubljane Arhitektura inventura 2023_2024

Odprtje

petek, 21. februar 2025, ob 20.00, Cankarjev dom, Velika sprejemna dvorana

Trajanje

21. februar – 16. marec 2025, Cankarjevega doma, Velika sprejemna dvorana

Arhitektura inventura je tradicionalna bienalna pregledna razstava članov Društva arhitektov Ljubljane. Letošnja, dvanajsta po vrsti, ki bo med 21. februarjem in 16. marcem 2025 ponovno na ogled v Veliki sprejemni dvorani Cankarjevega doma, bo predstavila prerez snovanja članov Društva v zadnjih dveh letih. Na razstavi bo več kot sto avtorjev pokazalo 117 arhitekturnih in 8 študentskih projektov, od urbanističnega načrtovanja do arhitekturnih zasnov in prenov javnih zgradb, večstanovanjskih stavb, enodružinskih hiš in interjerjev, pa tudi projekte grafičnega in industrijskega oblikovanja ter pisanje o arhitekturi. 

Arhitektura inventura je najobširnejši pregled arhitekturnega delovanja v naši državi, saj je Društvo arhitektov Ljubljane, ki predseduje tudi Zvezi društev arhitektov Slovenije, k sodelovanju ponovno povabilo tudi arhitekte iz drugih slovenskih društev ter gostujoče projekte natečaja Europan Celje in izbralo osem projektov študentov Fakultete za arhitekturo v Ljubljani.

Med razstavo bodo ob razstavnem prostoru potekala arhitekturna predavanja in okrogle mize pod skupnim naslovom Nova torišča.

Spremljevalni program je pripravila in vodi Ajda Bračič.

Sodobno samograditeljstvo

Sreda, 26. 2. 2025, ob 17. uri

Zaradi bolezni PRESTAVLJENO na torek, 11. 3.2 025 ob 18. uri

Anja Trobec

Vid de Gleria; STRIP Lab

Jernej Markelj; AaJM+

Stanovanja, soseske

Sreda, 5. 3. 2025, ob 17. uri

Boris Matić; Scapelab

Aleksander Lužnik; NAVA Arhitekti

Boštjan Vuga; Sadar+Vuga

Arhitekturne preobrazbe

Sreda, 12. 3. 2025, ob 17. uri

Maruša Zorec, Arrea arhitektura

Matej Gašperič, Biro Gašperič

Matjaž Bolčina, ARP studio

Študenti: Maja Julijana Šket, Matic Hlede, Petra Zoubek

Udeležba na vsakem izmed treh dogodkov (predavanje / okrogla miza) je akreditirana s po eno (1) kreditno točko - sklop B, Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije. 

SPOROČILO ZA MEDIJE

FOTOGRAFIJE

Vabljeni k branju članka Eve Gusel o razstavi Arhitektura inventura, ki je objavljen na spletnem portalu  revij Outsider, Outsider.si.

https://outsider.si/eva-gusel-arhitektura-inventura-sistematski-pregled-arhitekture-v-sloveniji/

 Vabljeni na  dve predavanji na fakulteti za arhitekturo ta teden

- v sredo, 19. 3. ob 18. uri: Christ & Gantebein

VEČ

VABILO

- v četrtek, 20. 3. ob 18. uri v Plečnikovi predavalnici pa predavanje arhitektov Salazar Sequero Medina

Predavanje spada v sklop predavanj “New American Architecture: A Look Ahead.”

VABILO

 Vabimo vas, da  kot avtorji s prispevki sodelujete na konferenci

RCA: REGIONALNA KONTEKSTUALIZACIJA VARHITEKTURI

Duh kraja – Negovanje identitete v grajenem okolju.

Prilagodljivi regionalizem združuje kritični regionalizem z inovacijami, fleksibilnostjo in trajnost, pri čemer spoštuje lokalne arhitekturne tradicije in je hkrati odziven na sodobne potrebe. Ustvarjalno kombinira tradicionalne in nove tehnologije ter uravnoveša lokalne in globalne vplive z namenom ohranjati arhitekturno avtentičnost.

Konferenca raziskuje prilagodljive pristope k arhitekturi, načrtovanju in prostorskemu razvoju ter obravnava izzive, kot so podnebne spremembe in socialna vključenost. Ključno vprašanje je, kako ohraniti kulturno identiteto in kolektivni spomin (Granadska listina) z analizo in z izboljšanjem prostorskih in arhitekturnih značilnosti.

Konferenca ponuja interdisciplinarno platformo za razpravo o teh vprašanjih za strokovnjake s področja arhitekture, urbanizma in sorodnih področij.

Konferenca b o potekala 17. do 20. septembra 2025 na Fakulteti za aritekturo v Ljubljani.

Znanstveni odbor RCA vabi avtorje, da predložijo povzetke v okviru programa konference bodisi kot raziskovalne članke (predstavljeni na konferenci), bodisi kot plakate (razstavljeni na razstavi konference).

Povzetke lahko oddate najpozneje do 17. marca 2025.

Poglejte si podrobnosti o oddaji povzetkov prispevkov na sledeči povezavi: POZIV ZA POVZETKE

Pred oddajo povzetka se je potrebno registrirati na  povezavi.

POMEMBNI DATUMI:


Oddaja povzetka do 17. marca 2025


Sprejem povzetka do 24. marca 2025


Oddaja prispevkov do 9. junija 2025


Sprejem prispevkov do 30. junija 2025


Podrobne informacije o konferenci RCA: https://rca.uirs.si/sl-si/


BROŠURA KONFERENCE

Konferenco organizirajo Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo (UL FA), Urbanistični Inštitut RS (UI RS) in Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta.

Konferenca je del raziskovalnega projekta ARIS (Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije) in MNVP (Ministrstvo za naravne vire in prostor Republike Slovenije) z naslovom: »Arhitekturne tipologije in arhitekturne krajine in regije Slovenije 2« (V5- 24031). Udeležba na konferenci je brezplačna.

V okviru spremljevalnega porgrama ob razstavi Arhitektura inventura 2022–2024, vabljeni na okrogli mizi in predavanje pod skupnim naslovom Nova torišča.

Vsi dogodki se bodo odvijali v Veliki sprejemna dvorani Cankarjevega doma ob razstavnem prostoru.

ARHITEKTURNE PREOBRAZBE

predavanja

Sreda, 12. 3. 2025, ob 17. uri

Iz skednja v hišo, iz samostana v dom starostnikov, iz tovarne v pralnico volne: prilagojena ponovna uporaba je ena izmed najbolj vznemirljivih smeri sodobne arhitekture. Na dogodku bodo v dialog stopili trije študentski projekti in trije v praksi izvedeni projekti arhitektov.

Predavatelji

Maruša Zorec; ARREA

Matej Gašperič

Matjaž Bolčina; ARP Studio

Študentsi predavatelji

Maja Julijana Šket

Matic Hlede

Petra Zoubek

Pogovor vodi

Ajda Bračič

Udeležba na vsakem izmed treh dogodkov je akreditirana s po eno (1) kreditno točko (sklop B) Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije.

Na vsakem dogodku se boste vpisali v listo prisotnih in navedli svojo ZAPS številko.

Vabljeni natudi na ogled razstave Arhitektura inventura 2022–2024!

do 16. marca 2025, Velika sprejemna dvorana Cankarjevega doma

Prijave na prestižno mednarodno nagrado za inovativne opečne arhitekturne projekte Brick Award so uradne odprte. Ne zamudite priložnosti, da vaš opečni projekt zasije na svetovnem prizorišču.

Prijavno obdobje za Brick Award 26 se je pričelo 25. novembra 2024 in traja do 9. marca 2025. Prijava in sodelovanje sta popolnoma brezplačni!

Udeležence naprošamo, da izpolnijo spletni obrazec, ki vsebuje osnovne podatke o projektu, kratko informativno besedilo z opisom projekta ter naložijo slike in načrte projekte. Z oddajo informacij udeleženci soglašajo s prijavo in kasnejšimi objavami projekta.

Več informacij in prijavni obrazec najdete na spletni strani Wienerberger.

Vse aktualne novice bodo objavljene na socialnih omrežjih LinkedIn, Facebook in Instagram.

V okviru spremljevalnega porgrama ob razstavi Arhitektura inventura 2022–2024, vabljeni na okrogli mizi in predavanje pod skupnim naslovom Nova torišča.

Vsi dogodki se bodo odvijali v Veliki sprejemna dvorani Cankarjevega doma ob razstavnem prostoru.
 
 

SODOBNO SAMOGRADITELJSTVO

okrogla miza

torek, 11. 3. 2025 ob 18. uri

Je lahko redefinicija vlog znotraj trojice arhitekt-investitor-izvajalec odgovor na ekonomska in družbena vprašanja, s katerimi se sooča sodobna arhitektura? Sodobno samograditeljstvo se zlagoma otresa predsodkov, ki si jih je prislužilo v preteklih desetletjih. Okrogla miza bo pretresla načine, na katere lahko samograditeljstvo pripomore k višji bivalni kulturi.

Sogovorniki

Anja Trobec, Jernej Girandon

Vid de Gleria; STRIP

Jernej Markelj; AaJM+

Pogovor vodi: Ajda Bračič

 

Udeležba na vsakem izmed treh dogodkov je akreditirana s po eno (1) kreditno točko (sklop B) Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije.

Na vsakem dogodku se boste vpisali v listo prisotnih in navedli svojo ZAPS številko.

Naslednji teden pa še:

ARHITEKTURNE PREOBRAZBE, predavanja
Sreda, 12. 3. 2025, ob 17. uri
Sogovorniki: Maruša Zorec (ARREA), Matej Gašperič, Matjaž Bolčina (ARP Studio) ter Maja Julijana Šket, Matic Hlede in Petra Zoubek (študentski projekti FA)

Teorija arhitekture je praksa, ki ima specifično, sebi lastno časovnost. Vedno se mora namreč vračati v preteklost, k uspešno skonstruiranim delom arhitekture, kot so besedila, grajene strukture, projekti, da bi se lahko razvijala naprej, se torej vzpostavljala in delovala v vsakokratni sedanjosti, in to tako, da hkrati odpira možnosti za svoje nadaljevanje v prihodnosti, nadaljevanje, ki ni že vpisano v dano sedanjost in v nabor možnosti, ki jih ta daje na izbiro. Tovrstna razsežnost arhitekturne teorije nas bo zanimala pri našem projektu: njena zmožnost, da s svojim delovanjem zareže v linearni tok časa, v dano sedanjost, in s tem odpre pot za nove, še nepredvidljive možnosti. To zmožnost bomo razvijali na način, ki je značilen za našo prakso. Namesto razstave predmetov in podob bomo v galeriji DESSA organizirali niz teoretskih predavanj in pogovorov, bralni seminar in študentsko konferenco. Razstavili bomo torej kar našo prakso samo. Naš razstavni eksponat bo teoretska praksa arhitekture pri delu.

Prof. dr. Petra Čeferin

VEČ O RAZSTAVI IN PROGRAMU

Niz dogodkov kurirata Petra Čeferin, avtorica koncepta in kuratorka razstave, in Uroš Mikanovič, sokurator. Zaključil se bo s študentsko konferenco seminarja teoretske prakse arhitekture (2024/25), ki pod njunim mentorstvom poteka na Fakulteti za arhitekturo UL.

URNIK DOGODKOV

Predavanja

torek, 18. 2., ob 18. uri v Galeriji DESSA

Petra Čeferin: Arhitektura in intelektualna emancipacija: Plečnikove konstrukcije javnega prostora v Ljubljani

sreda, 19. 2., ob 18. uri v Galeriji DESSA

Miloš Kosec: Odmevi baroka: Ravnikarjevo novo krilo Narodne galerije in barok v arhitekturni teoriji 20. stoletja

sreda, 26. 2., ob 18. uri v Galeriji DESSA

Uroš Mikanovič: Architekton: nastanek arhitekturne téchne v starogrškem polisu

četrtek, 27. 2., ob 18. uri na Fakulteti za arhitekturo UL, Plečnikova predavalnica

Pier Paolo Tamburelli: O Bramanteju

ponedeljek, 3. 3., ob 18. uri v Galeriji DESSA

Teresa Stoppani: Onkraj aldorossija

torek, 4. 3., ob 18. uri v Galeriji DESSA

Boštjan Vuga: Porozno v arhitekturi

sreda, 5. 3., ob 18. uri v Galeriji DESSA

Peter Šenk: Japonski metabolizem 1960: splet petih tem za sodobnost

četrtek, 6. 3., ob 18. uri v Galeriji DESSA

Roemer van Toorn: Revolucionarna ljubezen v arhitekturi Line Bo Bardi

Bralni seminarji

torek, 18. 2., sreda, 19. 2., in petek, 21. 2., ob 15. uri v Galeriji DESSA

Estetika med ekologijo in politikami javnega prostora

Seminar bo vodil Zaš Brezar.

torek, 25. 2., petek, 28. 2., in torek, 4. 3., ob 15. uri v Galeriji DESSA

Arhitektura od spodaj

Seminar bosta vodila Uroš Mikanovič in Blaž Šenica.

Študentska konferenca FA UL

petek, 7. 3., 10:00–19:00 v Galeriji DESSA

Delamo na tem. Teoretska praksa arhitekture

Seminar teoretske prakse arhitekture raziskuje sodobno arhitekturo in razvija koncepte za njen premislek. Poteka na Fakulteti za arhitekturo UL pod mentorstvom prof. dr. Petre Čeferin in asist. Uroša Mikanoviča.

Avtorica zasnove koncepta in kustosinja razstave

Petra Čeferin

Sokustos razstave

Uroš Mikanovič

Organizacija dogodkov

Petra Čeferin, Uroš Mikanovič

Asistentka pri organizaciji

Maja Dobnik

Znanstveni sestanki

Teresa Stoppani, Petra Čeferin, Uroš Mikanovič, Roemer van Toorn

Uredniško delo

Maja Ivanič

Grafično oblikovanje

Ivan Ilić

Organizacija razstave

Maja Ivanič, Špela Nardoni Kovač

Produkcija

Galerija DESSA, februar 2025

VABILO

V okviru spremljevalnega porgrama ob razstavi Arhitektura inventura 2022–2024, vabljeni na okrogli mizi in predavanje pod skupnim naslovom Nova torišča.

Vsi dogodki se bodo odvijali v Veliki sprejemna dvorani Cankarjevega doma ob razstavnem prostoru.
 
 
STANOVANJA, SOSESKE

okrogla miza 

Ob treh primerih nedavnih večstanovanjskih novogradenj bomo spregovorili o smernicah za sodobno načrtovanje stanovanj in stanovanjskih sosesk, obenem pa orisali mehanizme, ki usmerjajo gradnjo, prodajo in naselitev stanovanjskih objektov v Ljubljani. Kakšne značilnosti odlikujejo dober sodoben stanovanjski tloris? Kako se na natančno določene zahteve zakonodaje in želje investitorjev po izkoristku odzivajo arhitekti?

Sogovorniki:

Boris Matić; Scapelab

Aleksander Lužnik; NAVA Arhitekti

Boštjan Vuga; Sadar+Vuga

Pogovor vodi: Ajda Bračič

 

Udeležba na vsakem izmed treh dogodkov je akreditirana s po eno (1) kreditno točko (sklop B) Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije.

Na vsakem dogodku se boste vpisali v listo prisotnih in navedli svojo ZAPS številko.

Naslednji teden pa še:

SODOBNO SAMOGRADITELJSTVO, okrogla miza
NOV DATUM: torek, 11. 3. 2025 ob 18. uri
Sogovorniki: Anja Trobec, Vid de Gleria (STRIP), Jernej Markelj (AaJM+)
 

ARHITEKTURNE PREOBRAZBE, predavanja
Sreda, 12. 3. 2025, ob 17. uri
Sogovorniki: Maruša Zorec (ARREA), Matej Gašperič, Matjaž Bolčina (ARP Studio) ter Maja Julijana Šket, Matic Hlede in Petra Zoubek (študentski projekti FA)

Vabimo vas k prijavi arhitekturnih projektov na festival Odprte hiše Slovenije (OHS) 2025, ki bo potekal od 11. do 13. aprila.

Festival bo letos med 11. in 13. aprilom že šestnajstič odprl vrata sodobne slovenske arhitekture po vsej državi. 

Namen festivala je skozi osebno izkušnjo približati vrednote kakovostne arhitekture in spodbuditi aktivno vključevanje v dialog o grajenem prostoru. 

Festival povezuje stroko z različnimi deležniki in omogoča avtorjem, da svoje delo predstavijo širši javnosti.

Prijave projektov potekajo do 2. februarja 2025 na povezavi.

Podatke o konceptu in poteku festivala ter navodila za prijavo, najdete tukaj.

Za vsa dodatna vprašanja lahko pišete na info@odprtehiseslovenije.org.

Vabljeni k sodelovanju!

Slovenski paviljon na 19. mednarodni arhitekturni razstavi La Biennale di Venezia, ki bo odprta od 10. maja do 23. novembra 2025 v Benetkah, bosta zasnovala arhitekta Ana Kosi in Ognen Arsov iz arhitekturnega biroja KIP (Kosi in partnerji).

Projekt je bil izbran na odprtem pozivu, ki ga je Muzej za arhitekturo in oblikovanje (MAO) kot delegirana ustanova objavil 8. avgusta 2024. Na poziv je prispelo štirinajst predlogov, ki jih je nato pregledala in ocenila strokovna komisija v sestavi: Zaš Brezar, krajinski arhitekt, glavni urednik platforme Landezine; Eva Gusel, arhitektka in arhitekturna kritičarka; Luka Murovec, arhitekt in umetnik; Boštjan Vuga, arhitekt, predsednik upravnega odbora Sklada arhitekta Jožeta Plečnika, in Maja Vardjan, direktorica MAO, komisarka slovenskega paviljona.

Slovenski paviljon izpostavlja mojstrske tehnike in veščine gradnje kot ključni in nenadomestljivi del arhitekturne produkcije.

Razvoj umetne inteligence, 3D tiskanje objektov, robotizacije gradnje ter težnj po uniformiranosti in prefabrikaciji gradbenih elementov danes stremi k odstranitvi nepredvidljivega človeškega faktorja iz procesa gradnje. In vendar je ta razvoj razkril tudi pomanjkljivosti mehanizacije in pokazal, koliko znanja se skriva v dejavnostih in poklicih, ki običajno veljajo za zgolj ročne in fizične. To potrjuje tudi realna slika gradbene industrije v Sloveniji in širše v Evropi, ki kaže, da sta kakovost in razvoj grajenega okolja še vedno močno odvisna od znanja mojstrov na gradbišču. Ti so tisti, ki znajo stvari dobro, strokovno narediti. Vrsta njihovih veščin, ki bistveno prispevajo k prevodu načrta v kakovostno arhitekturo, je nujna za materializacijo objektov.

Avtorja paviljona osvetljujeta znanje mojstrov kot ključno inteligenco v procesu gradnje. Njun namen je pokazati na pomembno razmerje med arhitekturnim snovanjem in mojstrstvom na gradbišču.

V slovenskem paviljonu bo razstavljena skupina totemov, ki bodo skonstruirani in izvedeni kot fizični manifest mojstrskega znanja in veščin. Totemi bodo končni produkt eksperimentalnega procesa, ki bo raziskoval razmerje arhitekt – mojster – arhitektura.

Osrednja tema letošnjega beneškega bienala, ki ga kurira italijanski arhitekt in inženir Carlo Ratti, vodja arhitekturnega biroja CRA – Carlo Ratti Associati ter direktor laboratorija Senseable City Lab na inštitutu MIT (Massachusetts Institute of Technology), se osredotoča na projekte, ki se lotevajo aktualnih problematik današnjega časa. Rattijev pomenljivi naslov, ki ga je izbral za bienale, Intelligens, je univerzalen in povezan s pojmom inteligence, pri čemer z zadnjim zlogom, gens – beseda v latinščini pomeni ljudje – nakazuje njegov širši pomen. Carlo Ratti izpostavlja različne definicije in oblike inteligence, ki niso omejene le na danes prevladujoči pojem umetne inteligence, saj poziva k njeni globlji, širši in bolj vključujoči opredelitvi.

VEČ