DAL - Društvo arhitektov Ljubljana
TXT0200

Društvo arhitektov Ljubljana

Karlovška 3

SI-1001 Ljubljana, Slovenija

t +386 1 252 79 30
f +386 1 252 79 31
info@drustvo-dal.si

urednistvo@drustvo-dal.si

uradne ure pisarne DAL
vsak delovni dan
od 10.00 do 12.00 ure

BARJE, KORAK OD MESTA

POVEZAVA MESTA S KRAJINSKIM PARKOM V OSI S-J

 

IO DAL: Rok Žnidaršič, Maja Ivanič, Marinka Škrilec Lukač

 

UNIVERZA V LJUBLJANI, FAKULTETA ZA ARHITEKTURO: Klara Bohinc, abs. arh., Andraž Keršič, abs. arh., Martin Kruh, abs. arh., Aljoša Lipolt, abs. arh., Dino Mujič, abs. arh., Tamara Németh, abs. arh., sodelavka: Lucija Penko, abs. arh., asist. Rok Žnidaršič

KONZULTANTA: prof. Jurij Kobe, strok. sod. Paul Robinson

 

UNIVERZA V LJUBLJANI, BIOTEHNIŠKA FAKULTETA, ODDELEK ZA KRAJINSKO ARHITEKTURO: Nika Benčina, abs. kraj. arh., Gašper Habjanič, abs. kraj. arh., Tina Zaponšek, abs. kraj. arh., doc. mag. Mateja Kregar Tršar

KONZULTANTKA: doc. dr. Tatjana Capuder Vidmar

 

ZUNANJI KONZULTANTI: Irena Šinkovec, MGML; mag. Maja Simoneti, LUZ, d.d.; Tadej Žaucer, IPOP; mag. Martin Žerdin, AQUARIUS; Tomo Zupančič, Društvo rečnih kapitanov

 

DATUM: 

15. 11. do 25. 11. 2013, Kongresni trg
28. 11. do 15. 12. 2013, Galerija Kresija

Aksonometrični prikaz Vstop v krajinski park Vhodni objekt Z brodom v Črno vas Vrtičkarstvo in prosti čas Veter na Barju S čolnom na Barje Most Barjanski trg Barjanska promenada
OTVORITEV RAZSTAVE

Društvo arhitektov Ljubljane skuša s serijo projektov/razstav z naslovom "VIZIJE SO" odpreti in pokazati na nekatera prezrta poglavja problematike urejanja mesta in predlagati primerne smernice za oblikovanje posameznih urbanih ambientov.

 

Akcija "VIZIJE SO", ki poteka že osmo leto zapored, je v strokovni in zainteresirani široki javnosti že pridobila pomembno vlogo in je zelo dobro sprejeta.

 

Z letošnjo razstavo, ki se navezuje na lanskoletno preureditev Slovenske ceste, opozarjamo na neizkoriščene razvojne možnosti v izteku mestne zgodovinske osi S-J oziroma povezave mesta s Krajinskim parkom Ljubljansko barje.

 

Območje je zaradi umaknjenosti za avtocestni obroč izpostavljeno nezadržnemu procesu degradacije s stihijsko gradnjo in drugimi nekontroliranimi rabami. Predstavljena idejna rešitev skuša prostor z minimalnimi, investicijsko nezahtevnimi intervencijami nameniti javnosti. Predvideva umeščanje novih in integracijo obstoječih dejavnosti na območju. Tako bi ustavili negativne razvojne procese, hkrati pa mestu v neposredni bližini njegovega ožjega središča ponudili edinstveno naravno okolje za aktivno preživljanje prostega časa. Nove javne površine bi povezale in zaokrožile obstoječe povezave peš, kolesarskih in vodnih poti regionalnega zaledja in s tem prispevale k aktivnemu uveljavljanju trajnostne mobilnosti v mestu in njegovi okolici. Vsebinski in prostorski potencial barja bi tako dobil svoje težišče kot izhodiščna, dobro dostopna točka za meščane in druge obiskovalce. 

 

DAL je k predhodnim delavnicam in pripravi predlogov pritegnil študente in mentorje Fakultete za arhitekturo in Biotehniške fakultete, Oddelka za krajinsko arhitekturo.

 

Razstava je od 15. do 25. novembra 2013 postavljena na ogled javnosti na Kongresnem trgu.

 

Razstavo so omogočili:

- Mestna občina Ljubljana

- Galerija Kresija

- RS Ministrstvo za kulturo

- Društvo arhitektov Ljubljana

- UL, Fakulteta za arhitekturo

- UL, Biotehniška fakulteta, Oddelek za krajinsko arhitekturo

- Arcadia lightvear

- Artemide

 - Svetila Philips

 

GRADIVO ZA MEDIJE NAJDETE NA SPODNJI POVEZAVI.

Vizija nam pomaga odrediti smer razvoja, izbrati prednostne načrte in opredeliti cilje našega delovanja. Vizija, da smo Vizija, nas navdihuje, ko prikazuje želeni rezultat, in nas motivira, da si prizadevamo k njeni uresničitvi, ne glede na ovire na tej poti. Vizija je skratka naš skupni ideal, so naše skupne sanje. Tam, kjer je ni, so ljudje zbegani in obotavljivi, obračajo se nazaj v preteklost. Kjer je vizija, so ljudje odločni in zavzeti, ker vedo kam iti, saj gledajo v prihodnost. Tako nam vizija pomaga  oblikovati skupno zavest o mestu, kjer udejanjamo prihodnost. Vizija pomaga odkrivati prednosti in priložnosti razvoja, zato ima velik vpliv na življenje v mestu, na njegov gospodarski in socialni razvoj. Z njo si ustvarjamo pozitivno podobo o mestu, ki izhaja predvsem iz njegove zgodovine, kulturnih tradicij in prostorskih posebnosti, ki sooblikujejo duh mesta, njegov genuis loci.  

 

Kakšen je duh Ljubljane? Kako ga začutimo, kako ga doživljamo? Ljubljano doživljamo kot razdeljen kraj med dvema ravninama, ki ju deli hrbet gozdov. Ljubljana je severno in južno mesto, eno mesto gleda proti hribom, drugo proti goram. Samo na magistrali, na glavni najdaljši osi mesta, ga dojemamo kot celoto, vpeto med dvema rekama. Ta dva pogleda budita različne občutke: pogled proti jugu je sproščujoč in vzbuja hrepenenje po širnih daljavah, po neskončnem obzorju, med tem, ko je pogled proti severu zamejen in budi hrepenenje po višinah. Eden nas spodbuja iti tja doli, drugi iti tja čez, onstran. Pa vendar, duh Ljubljane začutimo, kadar se obrnemo proti jugu. Svet tam doli je odprt in prostran, težko dostopen in skrivnosten. Zato se mesto v nasprotju s svojim duhom na severno stran razvija, na južno stran pa odlaga.

 

Kako se je ta razdeljenost med hotenjem in stvarnostjo, ki se ne ujameta, kazala skozi čas v urbanističnih vizijah mesta? Prof. E. Ravnikar je leta 1947 razvijal vizijo nove Ljubljane na ravnicah vzdolž Save v obliki linearnega mesta z novo glavno železniško postajo, sodobnim mestnim središčem, stanovanjsko in industrijsko cono, avtocesto in ljudskim parkom. Trideset let zatem smo leta 1977 pod njegovim mentorstvom izdelali drugačno vizijo razvoja Ljubljane, osredotočeno na Barje v obliki vrtnega mesta, z zaokroženim mestnim robom in nizko gosto zazidavo, zgoščeno ob osamelcih, z velikim rekreacijskim jezerom v depresiji pri Bevkah.

 

V Dolgoročnem  planu občin in mesta Ljubljana 1986_2000 so urbanisti na LUZu predvideli na izteku mesta na Barje novo središče z razstaviščem oziroma velesejmom okoli velikega mestnega parka. 

Velikomestnim utopijam so sledile bolj uresničljive vizije o novem mestnem rekreacijskem parku južno od obvoznice. Tukaj naj bi po zamislih Maje Simoneti in sodelavk iz LUZa iz leta 2004 uredili prostran prostočasovni izobraževalni in turistični park, ki bi koristil naravne danosti Barja in imel funkcijo vhoda v krajinski park. Še vedno pa je ostala živa zamisel, da naj bi območje vzdolž južne obvoznice postalo eno od razvojnih težišč mesta, ki naj bi se ujemalo z razvojem bodočega krajinskega parka.  

 

Zatem je leta 2007 arhitekt Andrej Černigoj s sodelavci iz studia Genius loci pokazal vizijo prehoda  mestne magistrale skozi južni center državne uprave preko obvoznice v Park slovenske državnosti, kjer naj bi se odvijale protokolarne slovesnosti in prirejale proslave. Tukaj naj bi okoli krožnega parka zgradili najbolj reprezentativne stavbe nove države, rezidenco in urad predsednika države in predsednika vlade, ter postavili spominska obeležja in informacijsko točko na vhodu v krajinski park.

V Viziji Ljubljana 2025 iz leta 2007 piše, da bodo v regijskem krajinskem parku Barje kmetje upravljali kulturno krajino in skrbeli za ohranjanje pestrosti biotopov ogroženih živalskih in rastlinskih vrst, še posebej mokrišč. Prebivalci Barja, da bodo dejavno sodelovali pri upravljanju parka, ki bo ponujal alternativne oblike ekološkega in biološkega turizma. Vzdolž južne obvoznice, da bo urejen športno rekreacijski center in zgrajeno športno mestno letališče.

 

Ko je bilo stično območje mesta z Barjem zaradi ohranjanja tam živečih ptic vključeno v Naturo2000 inpozneje razglašen Krajinski park, so se urbane vizije začele po letu 2008 vedno bolj omejevati izključno na možnosti razvoja trajnostnega turizma na obsežnih zavarovanih območjih. Tudi zamisel o postavitvi koliščarske turistične vasi Bobri je postala tedaj že preveč drzna, četudi je izhajala iz sprejete strategije aktivnega upravljanja parka.

 

Skratka, enkrat mesto, drugič narava, enkrat ptice, drugič letala, enkrat razvoj, drugič varovanje, le redko pa razmisleki o sintezi, o sožitju, o razvoju, ki varuje, o varovanju, ki razvija, sovisno in komplementarno. Danes se zdi, da so možnosti za povezavo dveh rek tega mesta bolj ali manj zaprte, prostor stikanja mesta z Barjem pa brez prave vizije, še naprej prepuščen stihiji. Samo upamo lahko, da bo razstava Društva arhitektov Ljubljane z naslovom Barje, korak od mesta, sprostila nove vizionarske zamisli. 

 

prof. Janez Koželj, podžupan MO Ljubljana


Društvo arhitektov Ljubljana

Karlovška 3

SI-1001 Ljubljana, Slovenija

t +386 1 252 79 30
f +386 1 252 79 31
info@drustvo-dal.si

urednistvo@drustvo-dal.si

uradne ure pisarne DAL
vsak delovni dan
od 10.00 do 12.00 ure

© 2024 DAL, VSE PRAVICE PRIDRŽANE