DAL - Društvo arhitektov Ljubljana

Društvo arhitektov Ljubljana

Karlovška 3

SI-1001 Ljubljana, Slovenija

t +386 1 252 79 30
f +386 1 252 79 31
info@drustvo-dal.si

urednistvo@drustvo-dal.si

uradne ure pisarne DAL
vsak delovni dan
od 10.00 do 12.00 ure

LJUBLJANA: ODPRTI JAVNI PROSTORI

KURATOR IN AVTOR: 

ALJOŠA DEKLEVA

(V SODELOVANJU

S SKUPINO PROSTOROŽ)

 

DATUM: 

5. 11. 2007 - 23. 11. 2007 

TRGI
PARKI
ULICE
REKA
INASTALACIJA

Razstava VIZIJE SO 3 se je osredotočila na odprti prostor javnega značaja v kontekstu naše prestolnice. Projekt je bil sestavljen iz razstave, ki je bila postavljena v galeriji Kresija, instalacije na Stritarjevi ulici pred galerijo in spremljevalnih dogodkov v prostorih razstave: okrogla miza in projekcija filma Boj za ulice: odpiranje prometnih zamaškov v New Yorku.

 

Namen akcije/razstave s spremljajočimi dogodki je bil prikazati strokovni in laični javnosti ter mestnim in državnim oblastem potenciale in vlogo odprtega javnega prostora v mestu Ljubljana, ki je danes soočeno s pospešeno gradnjo znotraj strukture mestnega tkiva. Z akcijo smo želeli sporočiti, da je za uspešen in zdrav razvoj urbane interakcije na oblikovnem, funkcionalnem in socialnem nivoju nujno potrebno vzporedno razvijati in vlagati v odprte javne mestne prostore.

 

Mnenja smo, da sodobno mesto v polnem razmahu informacijske revolucije potrebuje, morda tako kot še nikoli, dobro oblikovane, opremljene in programsko bogate, odprte javne prostore. Mesto 21. stoletja je torej točka srečevanja kot kompenzacija digitalni komunikaciji. Odprti javni prostori, kot so parki, trgi, ulice in reka, so generatorji javnega življenja in vzpodbujajo socialno interakcijo. Ustvarjajo javno mestno vsebino, v katero se prebivalci in obiskovalci najprej in vsakodnevno integrirajo.

 

 

RAZSTAVA

 

1. predstavitev (še) nerealiziranih dvaindvajsetih projektov za Ljubljano, ki so razvrščeni po temah: PARKI, TRGI, ULICE in REKA. Vsaka od navedenih tem je pričeta z veliko fotografijo, ki ilustrira prostor in jo je posnel prav za to priložnost fotograf Matevž Paternoster.

 

2. predstavitev dveh različnih pristopov k razumevanju in aktivaciji javnega prostora.

 

a. ANALITIČNI pristop z analizami in ugotovitvami aktivnosti uporabnikov temelji na: "Raziskovanje in preučevanje prostornosti in fizičnih razsežnosti dejavnosti v odprtih prostorih z opazovanjem in vedenjskimi zemljevidi neposredno pojasnita prostorske odnose med prostori in njihovimi uporabniki. Vedenjski vzorci odslikavajo in izražajo sposobnost rabe za zasedbo prostora in/ali zmogljivost prostora zanjo, ter tako kažejo potencial prostora za rabo z eno ali več dejavnostmi" (Goličnik, 2006).

 

b. PREIZKUSNI pristop s prikazanimi primeri programskih (in oblikovnih) aktivnosti, ki stimulirajo uporabnike in prostor. Ta temelji na neobremenjenih posegih v prostor in jih tako postavlja v zavest mesta, ter obenem generira nove možnosti njihove uporabe. (prostorož, ana desetnica, temp, vogrinčič...)

 

3. predstavitev potencialov - novih javnih odprtih prostorov v mestu Ljubljana in možnosti njihove uporabe. Razstavljene so bile fotografije obstoječih prostorov štiri fotomontaže možne uporabe in implementacije konkretnih obstoječih prostorov v centru Ljubljane, ki so naslavljale vsako od razstavljenih tem: park, trg, ulica in reka.

 

4. Instalacija (prostorska postavitev) na Stritarjevi ulici pred galerijo Kresija, ki je prikazovala diagram tlorisa Ljubljane sestavljenega iz napisov imen obstoječih in potencialnih javnih odprtih prostorov. Instalacijo so pripravile arhitektke iz skupine prostoRož.

 

OKROGLA MIZA

 

Na okrogli mizi so sodelovali najvidnejši strokovnjaki na to temo z najvišjimi predstavniki operativne oblasti in strokovne javnosti:

• prof. Janez Koželj, univ.dipl.inž.arh., podžupan

• prof. dr. Drago K. Kos, univ.dipl.soc., Fakulteta za družbene vede

• dr. Barbara Goličnik, univ.dipl.inž.kraj.arh., Urbanistični inštitut

Alenka Korenjak, univ.dipl.inž.arh., prostoRož

Aljoša Dekleva, univ.dipl.inž.arh., M.Arch (AA Dsit), Dekleva Gregorič arhitekti

Andrej Hrausky, univ.dipl.inž.arh., predsednik Društva arhitektov Ljubljana

V pogovor so se iz občinstva vključevali arhitekti: Košak, Jazbinšek, Dešman, Ostan,...

 

DOKUMENTARNI FILM

 

Dokumentarni film ki je bil prikazan v okviru razstave je naslovljen: »Boj za ulice: odpiranje prometnih zamaškov v New Yorku«. Film o prometu in javnih prostorih je bil posnet z namenom podpore izdelavi nove prometne strategije za New York. Prikazuje zgodovino in kulturo newyorških ulic. Skozi zgodovino poskuša razložiti sedanje prometno stanje in možnosti za nadaljnji razvoj. Poleg tega prikazuje tudi uspešne primere iz Evropskih prestolnic Københavna, Pariza in Londona. Mesto New York je pod vodstvom župana Bloomberga pred kratkim predstavilo nov strateški plan razvoja mesta.Trajnostna strategija predvideva ureditev prometa v središču Manhattna. Vključuje zmanjšanje avtomobilskega prometa, širjenje pločnikov, ureditev kolesarskih poti, ozelenitev ulic in ureditev peš območij. Strategija se pripravlja pod vodstvom priznanega danskega urbanista Jana Gehla, ki je bil v sodelovanju z agencijo Transpotration Alternatives pobudnik izdelave dokumentarnega filma. Film ponuja vrsto dobrih primerov, na katerih bi se lahko učili in črpali pri pripravi nove prometne strategije za Ljubljano.

 

Skozi predstavitve projektov, pristopa k obravnavi tematike, instalacijo, okroglo mizo in filmsko projekcijo se je odprla strokovna in javna diskusija na temo javnih odprtih prostorov. Z akcijo javnost tudi seznanimo o pomenu, javnem poslanstvu in operativnih sposobnostih stroke v procesu razvijanja in uresničevanja razvojnih vizij v prostoru, prikažemo obseg, vsebine in oblike strokovnih urbanističnih in arhitekturnih študij ter krepimo zavest o pomenu in vlogi strokovnih študij za učinkovito usklajevanje raznolikih interesov v prostoru. Po zelo dobro uspelih razstavah vizij (Vizije so 1, 2) ki so bile v javnosti toplo sprejete, tudi letošnja akcija in odzivi nanjo pričajo da je nujno potrebno mestno javnost in oblast redno informirati, ji širiti obzorja in izpostavljati pomembne in aktualne teme, ki se nanašajo na urejanje mesta. Tako lahko tudi letos zaključimo in z veseljem sporočimo, da so bili cilji projekta v celoti izpolnjeni.


© 2017 DAL, VSE PRAVICE PRIDRŽANE