V petek, 5. decembra 2025, se je poslovil arhitekt, pooblaščeni projektant in prostorski načrtovalec Ignac Primožič, dolgoletni član Društva arhitektov Ljubljana in Zbornice za arhitekturo in prostor  in prejemnik Plečnikove medalje. Njegovo delo je zaznamovalo slovensko arhitekturno krajino, individualne stanovanjske gradnje, javne objekte, poslovno stanovanjske objekte in turistično arhitekturo, predvsem v Portorožu in Bohinju, ter ohranjanje kulturne dediščine in oblikovanje prostora.

Po končani srednji lesni tehnični šoli pohištvene smeri v Ljubljani se je vpisal na Fakulteto za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani, kjer je leta 1978 diplomiral pri profesorju Edu Mihevcu. Kot habilitiran asistent je deloval tudi na fakulteti za arhitekturno in gradbeništvo v Ljuljani, ob tem pa vztrajno nadaljeval individualni podiplomski študij.

Sledila je zaposlitev v projektivnem biroju Stavbenika v Kopru, kjer je nadaljeval sodelovanje s svojim mentorjem.
Leta 1995 je prevzel vodenje Urada za prostor in okolje na Občini Tržič, tri leta kasneje pa postal podžupan iste občine. Po koncu občinskega službovanja se je zaposlil v biroju proArhins v Šentvidu nad Ljubljano, kjer je ustvarjal vse do svoje smrti.
Kot član umetniške skupine 77 je že leta 1978 postal Prešernov nagrajenec gorenjskih občin za projekt Prt na preprogi. Aktivno je sodeloval pri revitalizaciji mestnega jedra Tržiča, bil dolgoletni član Društva arhitektov Ljubljana ter več kot štiri desetletja soustvarjal arhitekturno stroko.

Za svoje delo je prejel več priznanj: nagrado Fakultete za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo za študijski uspeh in raziskovalno delo leta 1979, Plečnikovo medaljo za knjigo Kmečke hiše v Karavankah leta 1990. Leta 2011 za sodobno interpretacijo Karavanške lesene hiše nagrada v projektu Future Ideas Karawanks, »Karawanken Holzhaus rewarded«, Slovenska gospodarska zveza v Celovcu in BSC, Kranj. Leta 2015 pa še plaketo občine Radovljica za ohranjanje tradicije kroparskih kovaških kolonij.

Ignac Primožič je bil arhitekt, ki je znal povezati tradicijo s sodobnostjo. Njegova dela niso bila zgolj stavbe, temveč pričevanja o identiteti prostora in skupnosti. S svojim znanjem, predanostjo in občutkom za kulturno dediščino je pustil neizbrisno sled v slovenski arhitekturi.