Vljudno vabljeni na odprtje razstave 11 x 2, 3, 4 … v vrsto: Vrstne hiše in dvojčki, ki bo v ponedeljek, 23. oktobra, ob 19. uri v galeriji DESSA.

 

Vrstna hiša je zanimiva kombinacija samostojne hiše in stanovanja v bloku. Kljub neposrednemu sosedskemu »stikovanju« ponuja ravno pravšnjo intimo lastnega doma z dovolj zelenja. Med oblikovno in volumensko poenotenimi nizi hiš so urejene ulice z omejenim lokalnim prometom, zato je tu manj hrupa in onesnaženega zraka. Pred hišami so večinoma ozelenjeni vrtovi, ki v poletnem času blagodejno hladijo celotno naselje. Gradnja je zgoščena, poraba prostora racionalna, s tem pa je racionalnejša in cenejša tudi cestna in komunalna infrastruktura, kar je v iskanju trajnostnih arhitekturnih konceptov s čim manjšimi obremenitvami okolja uspešna zasnova. Vrstne hiše so primerno domovanje za socialno in generacijsko raznovrstne skupine ljudi, tako za stare kot za mlade, za manj in bolj zaposlene posameznike ali družine, ki jim resda primanjkuje časa za urejanje, a želijo iz dnevne sobe stopiti na svojo trato, morda pridelati kakšen paradižnik in imeti ob hiši varen prostor za igro otrok in hišnih ljubljenčkov.

 

Z nostalgijo se spominjamo petdesetih, šestdesetih, sedemdesetih in tudi še osemdesetih let prejšnjega stoletja, ko je bilo v Sloveniji zgrajenih veliko kakovostno zasnovanih naselij vrstnih hiš, naša primestja in podeželje pa so bili v nasprotju z danes prevladujočo razpršeno gradnjo videti bolj urejena.

 

Opažamo, da vrstne hiše in dvojčki ponovno postajajo priljubljen tip domovanja. Z manj gosto zazidavo so tudi v očeh investitorjev in kupcev spet možna alternativa mestnim vila-blokom in razpršeni podeželski zazidavi. Opažamo tudi, da je kakovost novogradenj na trgu – verjetno tudi zato, ker končni kupec še ni znan – zelo raznolika in da je kakovostna notranja oprema na prodajnih vizualizacijah predvsem marketinški prijem.

 

Žal se danes le redko načrtujejo večja stanovanjska naselja, večinoma gre le za posamezne nize na manjših praznih parcelah med obstoječimi razpršenimi hišami, zato za celovito in kakovostno urbanistično zasnovo skoraj ni prostora. Zelo malo je tudi inovativnosti v razvoju tipologije, na primer uporabe atrijev, in poskusov zasnove tlorisa v eni etaži.

 

V izbor letošnje razstave iz tradicionalne Dessine serije 11 x ena smo uvrstili vrstne hiše in dvojčke, zgrajene med letoma 2017 in 2023, ki trajnostnim načelom sledijo pametno in celovito: oblikovno, z referencami na lokalno zgodovino ter z izborom in obdelavo materialov težijo k sozvočju in sožitju z naravo in obstoječim grajenim prostorom; z zamiki posameznih objektov in etaž razbijajo monolitne volumne in zagotavljajo intimo doma; z nadstreški in zamiki etaž ščitijo svoja pročelja pred soncem, dežjem in snegom; s fleksibilnimi tlorisnimi zasnovami se prilagajajo neznanemu končnemu kupcu.

 

Z razstavo sodobnih vrstnih hiš in dvojčkov spodbujamo tako stanovanjske sklade kot zasebne investitorje k razmisleku o primerni izrabi prostora in kulturi bivanja, ki sta osnovna temelja trajnostne gradnje in konceptov. Cilj načrtovanja in gradnje novih stanovanjskih naselij mora biti ustvarjanje urejenega bivalnega okolja, ki omogoča kakovostno bivanje v vseh življenjskih obdobjih.

 

 

 

Štiri v vrsto

 

Tipologija vrstne hiše se je kot alternativa organizirani stanovanjski gradnji v širšem merilu začela razvijati v zgodnjih petdesetih letih. Pred tem so se z njo kot alternativnim modelom urejanja socialne problematike ukvarjali le redki arhitekti. 

 

Med zgodnejšimi poskusi zagotovo izstopa ena najboljših uresničitev arhitekturno-urbanističnih principov urejanja vr(s)tnega mesta pri nas, Delavska kolonija na Studencih v Mariboru, ki jo je leta 1928 po nemških vzorih oblikoval Ivan Vurnik. Vsaki od hiš sta pripadala majhen predvrt in zelenjavni vrt za njo, ki je omogočil zaseben zunanji zeleni prostor in samooskrbo. Prav to je misel, ki je kot ideja preživela skoraj stoletje in ostala najpomembnejša odlika vrstne hiše. Ob entuziastičnem načrtu malega mesta vrstnih hiš, ki so bile realizirane v le majhnem odstotku, je France Tomažič zapisal še kako aktualno misel: »Vendar enkrat zopet red in mir med hišami.« 

 

V zgodnjih petdesetih letih so se mladi arhitekti kot odgovor na lastni stanovanjski problem spoprijeli z gradnjo vrstnih hiš v zadružni organizaciji. Posvet in razstava Stanovanje za naše razmere ter velik angažma strokovne javnosti pod vodstvom Franceta Ivanška in kroga, zbranega okrog revije Arhitekt, so vrstno hišo izpostavili kot model kakovostnega bivanja, uresničevanje tega modela pa je doseglo vrhunec v naselju Murgle Marte in Franceta Ivanška, v Pustovih terasastih blokih v Kosezah in v utopiji sistema EVH100 Savina Severja. Vrstne hiše iz petdesetih in šestdesetih let v slovenski arhitekturi pomenijo prilagodljive in občutljive okvirje za prijetno bivanje. Tudi zato ostajajo priljubljene, ponekod že v tretji generaciji zadovoljnih uporabnikov.

 

Ob zgodovinskem pregledu so nam s svojimi refleksijami, izkušnjami in mnenji na pomoč priskočili najrelevantnejši kritiki teh zgradb, njihovi današnji ali nekdanji prebivalci. Za pomoč se vsem sogovornikom prisrčno zahvaljujeva!

 

Hvala tudi Tomažu Budkoviču, Andreju Mercini, Maruši Zorec, Bogu Zupančiču, Muzeju za arhitekturo in oblikovanje ter Zgodovinskemu arhivu Ljubljana, ki so prispevali slikovno gradivo.

 

Ajda Bračič in Andraž Keršič

 

 

Kuratorke

Kristina Dešman, Maja Ivanič, Špela Kuhar, Špela Nardoni Kovač, Vesna Perovnik, Damjana Zaviršek Hudnik

 

Zgodovinski pregled

Ajda Bračič, Andraž Keršič

 

Lektoriranje

Katja Paladin

 

Oblikovanje

Ivan Ilić, 0.10 Büro

 

Produkcija

Galerija DESSA

  

Pokrovitelji

Ministrstvo za kulturo RS, Ministrstvo za naravne vire in prostor, Mestna občina Ljubljana