Svojo življenjsko pot je v 102. letu starosti sklenil velik človek, arhitekt Stanko Kristl, ki je ogromno svoje neizmerne energije, humanosti, inovativnosti in igrivosti predano posvetil arhitekturi. 

 

 

Eden najvidnejših velikanov slovenske arhitekture je razumel in živel arhitekturo kot polje najrazličnejšega delovanja, kjer se je kritična miselnost in ustvarjalnost izkazovala v številnih radikalnih zgradbah, akademskih tekstih, pismih v dnevnem časopisju,  natečajnih predlogih, tehnično-umetniških inovacijah, znanstvenih raziskavah ter predavanjih. Širino tehnične in poetične misli je vedno povezoval z izjemno empatijo do človeka in njegovih prvinskih prostorskih občutij.

 

 

“Najboljša arhitektura je tista, ki ima tudi duhovno razsežnost. Človek ni samo iz mesa, kosti in vode, je tudi duhovno bitje.“

 

 

S temi besedami je Stanko Kristl leta 2016 ponovno poudaril, zakaj se je že na začetku svoje strokovne poti najodločneje osredotočil na humanost v arhitekturi.  Človeka in njegove občutke je postavil v središče arhitekture, saj je trdil, da ga je modernizem z zadovoljevanjem zgolj fizioloških potreb zapostavil. V nenehnem iskanju humanega je verjel, da arhitektura vzgaja, plemeniti in celo zdravi človeka. 

 

 

Prav s to močjo arhitekture je vseskozi poskušal vplivati na rast tako posameznika kot družbe. Tako je ustvaril izjemne stavbe kot sveže prototipe za različne razvojne stopnje človeka: dom, vrtec, šola in bolnišnica. Z izrazitim izpostavljanjem humanističnega v arhitekturi ga lahko uvrstimo med tiste pionirje svetovne arhitekture, ki so se že v sredini 20. stoletja zoperstavili dogmatski funkcionalnosti modernizma in ustvarjali eksperimentalni modernizem po meri človeka.

 

 

Za prof. Kristlom je skoraj 80 let polnega ustvarjanja, ki je bilo nagrajeno z najvišjimi državnimi priznanji, med drugim s Prešernovo nagrado, Plečnikovo nagrado ter srebrnim redom za zasluge Republike Slovenije. Njegovo delo je osvetlila obsežna monografska razstava Stanko Kristl, arhitekt. Humanost in prostor leta 2018 v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje.

 

 

Stanko Kristl je bil pronicljiv profesor, znanstvenik, oblikovalec ter neumoren mentor, intelektualec in pokončen akademik, ki se je lahko povsem poglobil v čustvena stanja najranljivejših v družbi.

 

 

Zapušča nam neizmeren arhiv skic, načrtov, zapiskov, popisov, izračunov, prevodov, pogovorov ter obsežen zgrajen opus, ki ga je potrebno večkrat občutiti. Predvsem pa nam predaja odgovornost za ustvarjanje vrhunske arhitekture, tako v konstrukciji, materialnosti, detajlu kot tudi v likovnosti, pripovednosti in posluhu za človeka in skupnost v najširšem smislu. 

 

 

Vsi, ki smo skupaj z njim intenzivno odkrivali pomene sistemov, detajlov, zgodb in načel, se mu neizmerno zahvaljujemo za predano znanje, neumorno voljo, inspirativen dialog ter radost do arhitekture in življenja.

 

V imenu DAL 

 

 

Prof. Tina Gregorič

dekleva gregorič arhitekti / TU Wien